Ob kolesarjenju bodo izpirali zlato (FOTO)

Obstoječim doživetjem pod blagovno znamko Drava Bike se pridružuje novo, izpiranje zlata, ki ga v občini Starše razvijajo v sklopu projekta Zlata Drava. V okviru projekta obujajo zgodbe o zlatokopih, s katerim želijo prenesti na naslednje rodove to kulturno-zgodovinsko izročilo o izpiranju zlata v Zlatoličju.
 

Drava in Mura sta naši edini zlatonosni reki

Zgodovinski viri govorijo o starih dobrih časih izpiranja zlata na območju Zlatoličja; od tod naj bi kraj tudi dobil ime. Na to izročilo preteklosti so še posebno ponosni, prav zaradi tega pa so si na občini Starše zadali cilj, da obudijo zgodbe o zlatokopih. Vizija občine zajema ureditev prostora v Zlatoličju ob kapelici, kjer bodo postavili klopi in koše, ter ureditev ceste do reke Drave in nakup starinske opreme za izpiranje zlata, oblačil, obutve in preostalega delovnega materiala.



Zlato bomo torej našli tudi pri nas, predvsem v Dravi in Muri, ki sta edini zlatonosni reki. To žlahtno kovino prinašata s primarnih nahajališč v avstrijskih Visokih Turah in ga nosita še na Hrvaško. Leta 1776 je cesarica Marija Terezija dala številnim izpiralcem zlata ob Dravi in Muri stalna dovoljenja. Med letoma 1907 in 1908 je na Dravi izpiralo zlato približno 200 ljudi. Med letoma 1910 in 1940 so bili bregovi Drave in Mure razdeljeni na posamezna koncesijska polja za raziskave in izpiranje, ki pa je po drugi svetovni vojni hitro pojenjalo. Leta 1986 je geologom Geološkega zavoda Slovenije uspelo dokumentirati pridobivanje zlata iz dravskega proda, kar so takrat znali le še redki.



Zlato nekateri izpirajo še danes. Davorin Založnik iz Zreč se z minerali ukvarja ljubiteljsko, po poklicu je lesar. »Na Dravi še vedno izpiramo zlato, vendar z nekoliko novejšo tehnologijo, kjer uporabljamo plitko plastično posodo, v katero zajamemo pesek, ki ga želimo izpirati,« razloži Davorin. »Potrebujemo še navadno plastično cedilo in nekoliko finejše sito. Najprej s cedilom odstranimo večje prodnike in kamne, nato pa postopek izpiranja nadaljujemo, da pridemo do najfinejših materialov, in takrat se nam že lahko zasveti zlato.«
 

Je to priložnost za dodatni zaslužek?

»Izpiranje v industrijske namene bi se izplačalo, če bi pridobili vsaj en gram zlata na kubični meter materiala. Na Dravi oziroma Muri je ta količina bistveno manjša, to je približno pol grama na kubik ali še manj, to je 0,2 ali 0,3 grama na kubični meter. Za en gram zlata bi morali zbrati približno 5000 luskic. To je res zgolj ljubiteljsko izpiranje in ohranjanje te manj znane tradicije,« še pojasni Davorin.
 

In kako so izpirali nekoč?

»Orodje za izpiranje so si domačini naredili sami,« poudarja dr. Miha Jeršek, vodja kustodiata za geologijo Prirodoslovnega muzeja Slovenije. »Za prvi vtis o količini zlata v rečnem nanosu so uporabljali posebno izoblikovano lopato gledanko. Narejena je bila iz temnega orehovega lesa, zgornji rob pa je bil okovan. Z njo so zajeli prod tam, kjer je bilo veliko rožnatega peska, in ga na hitro izprali v reki. Na spodnjem robu lopate pri ročaju so ostale pretežno luskice zlata, proti vrhu pa so se ločili čedalje lažji minerali. Če je bilo luskic vsaj 50, so na tem mestu začeli izpirati.«

Najprej so na široko topolovo desko naložili prod s peskom in ga polivali z vodo, dokler na hrapavi površini deske ni ostala le težka frakcija z luskicami zlata. Zlato so nato izpirali še na izpiralni dili, na koncu pa so ga ločili od preostalih mineralov težke frakcije z živim srebrom.