Občutljive rastline zaščitimo pred mrazom

Večino zelenjave smo z vrtov že pobrali, nekaj pa je bo raslo tudi čez zimo. Nekatere vrtnine, na primer brstični ohrovt, pozimi pobiramo, tudi izpod snega, druge sadimo ali sejemo jeseni zato, da bomo imeli spomladi čim bolj zgoden pridelek. V mrazu mirujejo, ob prvi otoplitvi pa začnejo poganjati. Tudi te rastline so podvržene mrazu. Zanje lahko naredimo tunel, ki pa zahteva nekaj spretnosti in časa, bolj enostavno, a prav tako učinkovito pa jih zaščitimo tako, da jih pokrijemo z vrtnarsko kopreno, ki jo ob robovih obtežimo ali zatlačimo v zemljo. Dobra rešitev so tudi smrekove veje, ki jih položimo po gredah ali okoli rastlin. Pri tem moramo paziti, da rastlin ne poškodujemo. Večje, na primer občutljive grmovnice, ovijemo v juto ali kopreno.


Za mraz so občutljive predvsem rastline toplih krajev. Med temi gojimo predvsem zelišča, nekatera pozimi raje presadimo in prestavimo v zaprt prostor, tak je denimo žajbelj, nekatera zunaj prezimijo, kot recimo sivka in rožmarin. Okoli zelišč na gredi položimo zastirko, tako zaščitimo tla okoli njih, ob hudem mrazu pa nanje položimo smrekove veje ali kopreno. Tudi nekatere trave so tako občutljive, pa jagodičje in grmovnice. Zlasti moramo poskrbeti za vrtnice, teh jeseni ne porežemo preveč, pravzaprav skrajšamo kakšen dolg poganjek, pravo rez bomo opravili spomladi. Priporočljivo pa jih je pred zimo osipati, tako naredimo zaščito za korenine, osipano zemljo pa lahko ogrnemo z zastirko. S tem zaščitimo tudi cepilno mesto in očesca.
Sicer je zaščita tal pozimi prav tako pomembna kot zaščita zunanjega dela rastline. Mraz namreč lahko poškoduje ali celo uniči koreninski sistem, zlasti pri rastlinah, kjer je ta plitev. Zato zemljo na debelo obložimo z zastirko, ki bo opravljala še dve funkciji: zadrževala bo vlago in hkrati hranila mikroorganizme v zemlji. Če bo pod njo dovolj toplo, bodo tudi deževniki nemoteno opravljali svoje delo, četudi bi se sicer zarili globoko v zemljo.

Posebno pozornost v hudih zimah namenimo sadnemu drevju, zlasti mlademu, saj mraz lahko poškoduje lubje. To se namreč zaradi temperaturnih razlik krči in razteza in pri tem lahko popoka. Tudi drevesa lahko ovijemo v juto ali kopreno, lahko pa debla zaščitimo po starem receptu. Premažemo jih z raztopino žganega apna in vode, saj belo apno vpija svetlobo in s tem prepreči krčenje in raztezanje. Ta poseg ima še eno korist, apno je namreč razkužilo, zato s tem uničimo zajedavce. Pred mazanjem je deblo dobro pokrtačiti.

Ko smo zaščitili vse rastline in posevke, poglejmo še, ali je kakšna greda ostala povsem prazna. Tudi to je dobro zaščititi, saj bo zemlja, izpostavljena mrazu, do pomladi precej osiromašena. Najbolje jo je zasejati z rastlinami za zeleno gnojenje, če to zamudimo, pa jo na debelo pokrijemo z organsko zastirko, ki bo zadrževala vlago, omogočala pretvorbo zemlje v organsko gnojilo. Za konec še opozorilo: če bo zima suha, ne glede na temperature, ne pozabimo na zalivanje. Kljub počasnejši rasti ali celo mirovanju namreč rastline potrebujejo vodo. Zato preverjajmo, koliko je zemlja mokra, in po potrebi namakajmo.
Če bi zanesljivo vedeli, da bo padel sneg in poskrbel za izolacijo zemlje in rastlin, nam ne bi bilo treba misliti na zaščito, in ker ne moremo biti prepričani o beli zimi, pomagamo sami.