Obiranje na prvem mestu

September je eden najlepših mesecev za vrtičkarje. Čeprav se poletje poslavlja, ali pa prav zaradi tega, saj popušča tudi neznosna vročina, prav tako je manj nevarnosti za točo, so gredice še vedno polne pridelkov vseh vrst. Prednjačijo plodovke, med njimi jajčevci, bučke, melone in lubenice, pa paradižnik in paprika.

Pri vseh je pomembno, da plodov ne hranimo za hude čase, ampak jih redno pobiramo, saj bomo tako spodbudili nastajanje novih. Če čakamo, da bo denimo bučka, ki bi jo sicer že lahko obrali, zrasla za še nekaj centimetrov, bo rastlina namreč veliko preveč energije usmerila v rast te zrele bučke, namesto da bi hranila dovajala tistim, ki še rastejo. Raje kot da zrele plodove puščamo na rastlini, jih poberemo, kolikor se da, jih porabimo sproti, preostale pa vložimo, zamrznemo, skuhamo omake in podobno. Paradižniki bodo denimo dolgo ostali lepi tudi, če jih obesimo na zračno in ne pretoplo ali presvetlo mesto v stanovanju.

Pazimo le, da jih odtrgamo skupaj s pecljem, lahko tudi delom vejice, da jih bo lažje obesiti.

Da bi plodovi paradižnika hitreje dozoreli in prehiteli mraz ter meglo, ki se ob jutrih že rada pojavlja v zatišnih legah, zaradi povečane vlage v zraku pa lahko paradižnik hitro napade plesen, rastlini potrgamo večino listov in steblo ob oporo privežemo čisto do vrha, da bo stala čim bolj pokončno. Tako bodo plodove sončni žarki lažje dosegli in hitreje se bodo obarvali. Lubenica je zrela, ko na spodnji strani, kjer se dotika tal, postane rumena. Bolj ko je rumena barva izrazita, bolj zrela je lubenica. Še dodatno se o njeni zrelosti prepričamo tako, da potrkamo po njej, zvok pa mora biti votel. Poleg plodov septembra krožnike in shrambe vrtičkarjev polnijo še stročji fižol, zrnati fižol, zelje, ohrovt in koleraba. Pozabiti ne smemo niti na zelišča, ki jih je priporočljivo redno obrezovati, še posebno peteršilj, drobnjak in baziliko. Kmalu bo namreč za zelišča zunaj prehladno in ostali bosta dve možnosti – se od njih posloviti ali pa jih prestaviti v cvetlične lončke in med štiri stene.



Seveda pa jesen in prihod hladnejših mesecev ne pomenita, da ničesar več ne sejemo na gredice. Vse do konca meseca lahko še sejemo prezimne solate, motovilec, rukolo, blitvo in redkvico. Septembra se obilja veselijo tudi lastniki sadnega drevja. Letos bo letina zaradi pozebe, ki nas je doletela v najbolj kritičnem času cvetenja, sicer izjemno slaba, kar bo še najbolj prizadelo tiste, ki se s prodajo sadja in izdelkov iz njega preživljajo. Več sreče bo najbrž z lešniki in orehi, ki bodo prav tako septembra pripravljeni za obiranje in shranjevanje. Še prej pa oreščke posušimo.



Najbolj enostavno na soncu. Lešnike ali orehe razporedimo po čistem listu papirja, z njim lahko obložimo lesen zaboj ali pleteno košaro, da jih bo lažje prenašati sem in tja. Pazimo, da se ne prekrivajo, nato pa jih položimo na mesto, ki ga čim večji del dneva osvetljuje sonce. Če grozijo padavine, pa tudi ponoči, jih pospravimo v notranje prostore. Če se zmočijo, lahko hitro zgnijejo ali splesnijo.