ŠENTJUR
Obiščite mesto slovenskega Mozarta (FOTO)
Letos v občini Šentjur zaznamujejo 100. obletnico smrti zadnjega velikega skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca.
Odpri galerijo
Šentjur leži okoli 11 km vzhodno od Celja. Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla južna železnica, s katero je mesto dobilo železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste na Slovenskem danes v Muzeju južne železnice, ki je v neposredni bližini železniške postaje, hranijo bogato arhivsko gradivo in železniške naprave.
Na Zgornjem trgu izstopa župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. V bidermajerski hiši (danes Ipavčeva hiša), ki je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika, so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo.
Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu Rifnik, na katerem so odkrili najdbe, ki segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je zdaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem trgu.
»Na podlagi brezčasnih glasbenih mojstrovin naših rojakov skladateljev Ipavcev lahko s ponosom rečemo, da je Šentjur zibelka slovenske glasbe,« pravi župan mag. Marko Diaci. »Je mesto, kjer je glasba po zaslugi Ipavcev vzplamtela in se razbohotila v vsej svoji veličini. Ipavčevo glasbo in glas o znameniti dinastiji Ipavec se v občini Šentjur in na Občini Šentjur vseskozi trudimo ohranjati in širiti, saj se zavedamo pomena Ipavčeve glasbene zapuščine tako na lokalni kot na nacionalni ravni.«
Letos v občini zaznamujejo 100. obletnico smrti zadnjega velikega skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca (1873–1921), avtorja prvega slovenskega baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka. Na pobudo Občine Šentjur je slovenska vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Ipavca, dodaja šentjurski župan: »Na občini imamo v sodelovanju z mnogimi soorganizatorji pripravljene številne dogodke in aktivnosti, s katerimi zaznamujemo to obletnico. Kar nekaj smo jih že uresničili, saj je 100 let od smrti Josipa Ipavca minilo ravno na slovenski kulturni praznik, 8. februarja. Lepo vabljeni k ogledu spletne strani www.josipipavec.si, kjer je objavljen program leta Josipa Ipavca, in da obiščete Šentjur – rojstno mesto skladateljev in zdravnikov Ipavcev – in njihovo rojstno hišo, kjer se lahko podrobneje seznanite z življenjem in delom znamenitih Ipavcev. To je odlična priložnost, da podrobneje spoznamo prezgodaj preminulega izjemnega glasbenika, ki je v svojem prekratkem ustvarjalnem obdobju z vrhunskimi umetniškimi stvaritvami presegel marsikoga. V času, ko se je pri nas govorilo in pisalo nemško, je v pesmi Imel sem ljubi dve jasno izpovedal svojo ljubezen do domovine in slovenskega jezika. Žal je bil za življenja doma manj poznan, razumljen in izvajan kot v tujini, toda v letu 2021 bo končno zasijal in žel zaslužene aplavze tudi pred domačim občinstvom. Naj nas Ipavčeva glasba povezuje in razveseljuje in naj nam skupaj uspe ustvariti nepozabno leto Josipa Ipavca!«
Na Zgornjem trgu izstopa župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. V bidermajerski hiši (danes Ipavčeva hiša), ki je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika, so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo.
Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu Rifnik, na katerem so odkrili najdbe, ki segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je zdaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem trgu.
Z vrhunskimi umetniškimi stvaritvami je presegel marsikoga.
»Na podlagi brezčasnih glasbenih mojstrovin naših rojakov skladateljev Ipavcev lahko s ponosom rečemo, da je Šentjur zibelka slovenske glasbe,« pravi župan mag. Marko Diaci. »Je mesto, kjer je glasba po zaslugi Ipavcev vzplamtela in se razbohotila v vsej svoji veličini. Ipavčevo glasbo in glas o znameniti dinastiji Ipavec se v občini Šentjur in na Občini Šentjur vseskozi trudimo ohranjati in širiti, saj se zavedamo pomena Ipavčeve glasbene zapuščine tako na lokalni kot na nacionalni ravni.«
Leta 1846 je čez Šentjur stekla južna železnica.
Letos v občini zaznamujejo 100. obletnico smrti zadnjega velikega skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca (1873–1921), avtorja prvega slovenskega baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka. Na pobudo Občine Šentjur je slovenska vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Ipavca, dodaja šentjurski župan: »Na občini imamo v sodelovanju z mnogimi soorganizatorji pripravljene številne dogodke in aktivnosti, s katerimi zaznamujemo to obletnico. Kar nekaj smo jih že uresničili, saj je 100 let od smrti Josipa Ipavca minilo ravno na slovenski kulturni praznik, 8. februarja. Lepo vabljeni k ogledu spletne strani www.josipipavec.si, kjer je objavljen program leta Josipa Ipavca, in da obiščete Šentjur – rojstno mesto skladateljev in zdravnikov Ipavcev – in njihovo rojstno hišo, kjer se lahko podrobneje seznanite z življenjem in delom znamenitih Ipavcev. To je odlična priložnost, da podrobneje spoznamo prezgodaj preminulega izjemnega glasbenika, ki je v svojem prekratkem ustvarjalnem obdobju z vrhunskimi umetniškimi stvaritvami presegel marsikoga. V času, ko se je pri nas govorilo in pisalo nemško, je v pesmi Imel sem ljubi dve jasno izpovedal svojo ljubezen do domovine in slovenskega jezika. Žal je bil za življenja doma manj poznan, razumljen in izvajan kot v tujini, toda v letu 2021 bo končno zasijal in žel zaslužene aplavze tudi pred domačim občinstvom. Naj nas Ipavčeva glasba povezuje in razveseljuje in naj nam skupaj uspe ustvariti nepozabno leto Josipa Ipavca!«
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro