Obvezni asistenčni sistemi: kateri pomagajo in kateri ne
Od 7. julija velja obveznost vgradnje različnih varnostnih asistenčnih sistemov za pomoč voznikom. Gre za sicer bolj ali manj znane rešitve, ki so namenjene večji varnosti ljudi v avtomobilu in naj bi pripomogle k zmanjšanju števila prometnih nesreč ali vsaj zmanjšanju tveganja za hujše poškodbe. Po naših izkušnjah so nekatere zelo koristne, druge nekoliko manj, pa ne zaradi njihovega namena, ampak nedodelane izvedbe.
Koristno samodejno zaviranje
Sistem samodejnega zaviranja v sili je zelo pomemben, saj zazna prisotnost ovir (drugih avtomobilov, kolesarjev, motoristov ali pešcev), zvočno in vizualno opozori voznika na nevarnost, in če elektronska pamet na podlagi tipal oceni, da se voznik ne odzove dovolj hitro, aktivira samodejno zaviranje. V primeru zaustavitve se prižgejo štiri utripalke in tako pošljejo ustrezno signalizacijo drugim vozilom. Ta sistem je po naših izkušnjah zelo koristen, zlasti v vožnji po mestu, ni pa v vseh avtomobilih stoodstotno zanesljiv.
Opozorilo za voznikovo pozornost s tipali zazna znake utrujenosti ali motenj, voznika opozori ter priporoči postanek. Deluje dobro, včasih začne precej hitro opozarjati, ni pa moteč.
Sistem za ohranjanje voznega pasu voznika opozori na morebitno prečkanje voznega pasu brez vključenega smernika in vozilo vrne v pravilno smer. Dokaj koristen je na hitrih cestah in avtocestah, ko je vožnja monotona in se lahko zgodi, da voznika zanese čez rob voznega pasu. Sistem je malce neroden na ovinkastih cestah, zlasti ožjih. Gre za zvočna opozorila, tudi tresljaje volana.
Radar za vzvratno vožnjo med manevriranjem zazna morebitne ovire, ki se približujejo vozilu, in voznika opozori nanje. Je zelo koristen, večinoma deluje dobro in nas opozori, ko želimo zapeljati vzvratno na cesto, prihajajočega vozila, kolesarja ali pešca pa sami ne moremo dovolj hitro zaznati.
Inteligentni pomočnik za hitrost prepoznava omejitve hitrosti prometnih znakov in portalov. Ta varnostni pomočnik je po mojem mnenju najbolj nedodelan, sistem ne deluje dobro, in to velja tudi za najdražje avtomobile.
Najbolj nedodelan je sistem prepoznave hitrostnih omejitev.
Alkoholna ključavnica
Vsako vozilo mora biti serijsko opremljeno z napravo za zbiranje podatkov o stanju vozila v primeru prometnih nesreč. Črna skrinjica je v krmilni enoti zračne blazine, podatki pa so shranjeni samo v napravi in tam tudi ostanejo. Sistem samodejno beleži in shranjuje informacije, povezane s prometno nesrečo. Podatke beleži pred trkom (pet sekund), med njim in po njem (300 milisekund oziroma 0,3 sekunde). V avtomobilski črni skrinjici ni podatkov o običajni vožnji, videa ali zvoka, nima satelitske ali druge brezžične povezave. Ne moremo je odstraniti ali izključiti.
O alkoholni ključavnici vemo manj. Vsak proizvajalec mora vozilo pripraviti na morebitno vgradnjo tipala, ki bo blokiralo vozilo in preprečilo speljevanje, če bo zaznano preseganje dovoljene stopnje alkohola v krvi. Zanimivo bi bilo, če in ko bi bilo to (obvezno) v naših avtomobilih.
Z uveljavitvijo omenjenih pripomočkov v vseh avtomobilih, ki jih prodajajo v Evropski uniji, je še bolj izpostavljena preventiva, s katero naj bi poskrbeli, da bo manj nesreč in žrtev na evropskih cestah. A nekatere podrobnosti bo treba dodelati, saj varnostni sistem nima učinka, če ga vozniki izklapljajo zaradi nedoslednosti pri delovanju.
