Od tačk do ušes
Na zdravje našega kosmatinca vpliva tudi pravilna nega kožuha, ušes in krempljev; med epidemijo covida-19 po sprehodu tačke obrišite z vlažno krpo.
Odpri galerijo
K vnetju sluhovoda so nagnjeni zlasti psi z visečimi pa tudi pokončnimi ušesi. Fotografiji: Guliver/Getty Images
Psi, ki živijo z nami v stanovanjih, nimajo dovolj priložnosti za obrabo krempljev, zato ti preveč zrastejo, kar povzroča bolečino pri hoji, lahko pa pripelje celo do vraščanja in zaradi tega do gnojnih razjed. Če ima pes dlje predolge kremplje, so kosti med hojo v nepravilni legi, kar vodi v boleč artritis. Večje pasme si kremplje običajno zadovoljivo obrusijo s hojo po asfaltu, manjšim pa zaradi majhne teže to večinoma ne uspe. Večina potrebuje krajšanje krempljev vsakih nekaj tednov; to lahko opravi bodisi lastnik sam bodisi pasji negovalec ali veterinar. Nega je preprosta; ob naslednjem obisku prosite veterinarja, naj vam pokaže, kako se to pravilno stori.
Na nas se obračajo mnogi lastniki, ki jih skrbi, da bi psi s sprehoda v stanovanje prinesli novi koronavirus. Običajno hodijo po travi, zato je verjetnost okužbe majhna, če hodijo po asfaltu, pa se lahko posredno zgodi le, če pes stopi v izpljunek okuženega človeka. Ravno zaradi majhne verjetnosti kontaminacije je dovolj, če šape preprosto obrišemo z vlažno brisačo, lahko pa uporabimo tudi raztopino blagega šampona s klorheksidinom, ki je blago razkužilo in živali ne škodi, kljub temu da ga ne spiramo. Na tačke nikakor ne nanašamo alkoholnih razkužil ali varikine, saj je koža med blazinicami ravno tako občutljiva kot naša, in se lahko izsuši in nastanejo opeklinam podobne poškodbe. Če pes poliže razkužilo, pa se pojavijo prebavne in druge težave. Predvsem je pomembno, da se na sprehodu izogibamo stikov z drugimi psi in ne dovolimo, da ga božajo drugi ljudje, saj se lahko virus prenese na dlako. Ta naj bi na njej preživel do 12 ur, vendar če pes ne živi v pretesnem stiku z lastnikom oziroma si lastniki redno umivamo roke, verjetnost okužbe ni velika.
Redna in pravilna nega kožuha ni pomembna le zaradi pasje lepote, temveč tudi zaradi zdravja kože. Česanje spodbuja prekrvitev kože; ta je bolj prehranjena, zdrava in nima prhljaja. To je posebej pomembno na prehodu v poletne mesece, ko ima mnogo notranjih kosmatincev precej suho kožo zaradi kurjave. Psa ne kopamo prepogosto. Njegova koža po kopanju s šamponom potrebuje do 21 dni za ponovno obnovo maščobnega sloja, človeška približno osem ur. Uporabljamo pasji šampon (ne človeškega, saj ima ta za živalsko kožo neprimeren pH), ki ga primerno razredčimo. Vedno ga temeljito speremo, da ne bo draženja.
*Urška Škufca je dr. vet. med.
Česanje spodbuja prekrvitev kože; ta je bolj prehranjena, zdrava in nima prhljaja.
Z dvoplastno drugače
Za pravilno nego kožuha moramo vedeti, kakšen tip dlake ima naš ljubljenček. Pri dvoplastni je treba odmrlo podlanko redno izčesavati, pri enoplastni, ki je podobna človeškim lasem, zadostuje le česanje. Nekatere pasme, sploh terierji, imajo resasto dlako, ki je na otip trša, in jo je treba trimati. Za nasvet o negi povprašamo veterinarja ali dobrega pasjega negovalca oziroma frizerja. Ta nam bo svetoval tudi glede izbire pripomočkov. Pomembno je vedeti, da vsi tipi dlake niso primerni za striženje in britje, saj to lahko pusti nepopravljive posledice, še posebno pri nordijskih pasmah. Dlaka je varovalno oblačilo psa, ki ščiti tako pred mrazom kot vročino.Na nas se obračajo mnogi lastniki, ki jih skrbi, da bi psi s sprehoda v stanovanje prinesli novi koronavirus. Običajno hodijo po travi, zato je verjetnost okužbe majhna, če hodijo po asfaltu, pa se lahko posredno zgodi le, če pes stopi v izpljunek okuženega človeka. Ravno zaradi majhne verjetnosti kontaminacije je dovolj, če šape preprosto obrišemo z vlažno brisačo, lahko pa uporabimo tudi raztopino blagega šampona s klorheksidinom, ki je blago razkužilo in živali ne škodi, kljub temu da ga ne spiramo. Na tačke nikakor ne nanašamo alkoholnih razkužil ali varikine, saj je koža med blazinicami ravno tako občutljiva kot naša, in se lahko izsuši in nastanejo opeklinam podobne poškodbe. Če pes poliže razkužilo, pa se pojavijo prebavne in druge težave. Predvsem je pomembno, da se na sprehodu izogibamo stikov z drugimi psi in ne dovolimo, da ga božajo drugi ljudje, saj se lahko virus prenese na dlako. Ta naj bi na njej preživel do 12 ur, vendar če pes ne živi v pretesnem stiku z lastnikom oziroma si lastniki redno umivamo roke, verjetnost okužbe ni velika.
Redna in pravilna nega kožuha ni pomembna le zaradi pasje lepote, temveč tudi zaradi zdravja kože. Česanje spodbuja prekrvitev kože; ta je bolj prehranjena, zdrava in nima prhljaja. To je posebej pomembno na prehodu v poletne mesece, ko ima mnogo notranjih kosmatincev precej suho kožo zaradi kurjave. Psa ne kopamo prepogosto. Njegova koža po kopanju s šamponom potrebuje do 21 dni za ponovno obnovo maščobnega sloja, človeška približno osem ur. Uporabljamo pasji šampon (ne človeškega, saj ima ta za živalsko kožo neprimeren pH), ki ga primerno razredčimo. Vedno ga temeljito speremo, da ne bo draženja.
Za dober sluh
Nega ušes je še posebno pomembna pri pasmah z visečimi ušesi. Pasji sluhovod omogoča dobro zadrževanje vlage in temperature. Nekateri psi oziroma pasme izločajo več ušesnega masla kot drugi, kar ustvari idealne razmere za vnetje. K temu so nagnjeni zlasti psi z visečimi pa tudi pokončnimi ušesi. Ta redno čistimo, a ne smemo pretiravati, saj se v izsušeni sluznici sluhovoda poveča nastajanje ušesnega masla. O morebitni uporabi katerega od preparatov za čiščenje se posvetujte z veterinarjem, da boste res izbrali pravega. Pri pasmah s kosmatimi sluhovodi preventivno puljenje dlak ni priporočljivo, saj lahko povzroči vnetje mikroranic, ki nastanejo pri puljenju. Če so ušesa pordela ali iz njih smrdi, je treba k veterinarju, saj lahko dolgotrajno vnetje vodi v poškodbo sluha in vnetje srednjega ušesa.*Urška Škufca je dr. vet. med.
