VREME
Odmik od običajnih vrednosti
Julijske Alpe in zahodne Karavanke prekriva najdebelejša januarska snežna odeja po letu 2001; moker sneg lahko polomi veje, grme ali cela drevesa.
Odpri galerijo
Suh sneg ne pomeni obremenitve, mokrega pa redno otresamo z iglavcev in zimzelenih okrasnih dreves. FOTO: Freeskyline/Getty Images
Vstopili smo v prvi januarski teden leta 2021. Slovo od leta 2020 je bilo nemirno, nemirni smo ljudje, tla in tudi vreme. Prvi januarski vikend je v Sloveniji začelo obilno snežiti, ponekod je snežna odeja presegla debelino treh metrov, na Kaninu ga je bilo 4. januarja 398 cm. Julijske Alpe in zahodne Karavanke zdaj prekriva najdebelejša januarska snežna odeja po letu 2001. Najdebelejšo so na Kredarici izmerili v januarjih 1977 (434 cm), 2001 (415 cm), 2009 in 2011 (380 cm). Najdebelejša je bila v Ratečah 15. in 16. februarja 1952, in sicer 240 cm, trenutno je tam 120 cm snega, kar je bilo v zadnjih letih redkost.
Zaradi novozapadlega snega v večjem delu naših gora, predvsem v visokogorju Julijcev, obstaja velika nevarnost snežnih plazov. December v dolinah je odšel pretopel, povprečna temperatura zraka je bila v Ljubljani 3,4 °C, kar je za 2,2 °C več od dolgoletnega povprečja. V Novem mestu je bilo celo za 2,7 °C topleje, v Murski Soboti pa za 2,8. Mesec je bil v dolinah izjemno moker, predvsem zaradi padavin v prazničnem času. V Ljubljani se je od začetka decembra do prvih dni januarja nabralo 190 mm dežja, kar je skoraj še enkrat več, kot je običajno za ta čas.
Na Goriškem je bila vsota padavin kar za 2,5-krat, na severovzhodu pa za 1,8-krat večja od povprečja 1981–2010. Pogrešali smo sončno obsevanje; v Ljubljani ga je bilo skromnih 11 ur, običajno ga je blizu 60 ur. Tudi na Obali ga je bilo za pol manj kot običajno. Vse se odmika od običajnih vrednosti. Vrnitev v tako opevano podnebno normalo je težko verjetna.
Zima na vrtu lahko traja kratek čas ali pa se glede na vremenske razmere tudi raztegne. Vrt počiva in z njim pozimi nimamo veliko dela. Ob obilnem sneženju je treba poskrbeti, da bodo rastline na naših vrtovih varne. Če je sneg suh, ne pomeni obremenitve, moker pa lahko polomi veje, grme ali celotna drevesa. Zato ga redno otresamo z iglavcev in zimzelenih okrasnih dreves ter grmovnic.
Če je zima suha s sončnimi dnevi, redno zalivamo zimzelene rastline. Sonce ogreje liste in iglice, da se sproži proces fotosinteze, in rastline se prebudijo iz mirovanja. Tisti, ki smo za to poskrbeli jeseni, lahko na vrtu še režemo motovilec in rukolo, razen če rastline pokriva snežna odeja. Ponekod še vztrajata brstični in listnati ohrovt, tudi radič. Ko pobiramo glavice ohrovta, je pomembno, da to počnemo od spodaj navzgor. Pridelek po prvi zmrzali je okusnejši. Ko poberemo vse brste, lahko uporabimo tudi sam vrh brstičnega ohrovta. Tudi listi na vrhu so okusni in uporabni. Pozimi lahko pobiramo še por.
V hladnih in sneženih ali deževnih zimskih dnevih se posvetimo načrtovanju vrta v novi vrtnarski sezoni pa tudi izobraževanju.
Ko govorimo o vrtovih, omenimo tudi trato. Ob slani oziroma zmrznjenih tleh zmrznjeni travni listi nimajo prožnosti in postanejo lomljivi. Ko po travi hodimo, travno bilko zlomimo in s tem trajno poškodujemo celice rastline. Največkrat si bilke ne opomorejo več in propadejo. Škode ne opazimo takoj, temveč šele v naslednjih dneh, največkrat se hoja po zmrznjeni trati naslednje dni vidi kot črni odtisi. Zato preden stopite nanjo, raje počakajte, da se temperatura dvigne in se tla ogrejejo na več kot 7 °C.
Topla tla, katerih temperature so večinoma med 3 in 5 °C v osrednji Sloveniji in na območjih, kjer ni snega, na vrtovih in travnikih omogočajo, da vztrajno rijejo krti, deževniki in drugi prebivalci v njih. Ti se pozimi zakopljejo globoko pod zemljo, in dokler je ta zmrznjena, jih ne bo na površje. Ko se temperatura zemlje ustrezno dvigne, pa prilezejo na plan. Zadnje dni opažamo veliko krtin, ob mokroti pa so na plan prišli tudi deževniki.
Lani so se prvi zvončki v osrednji Sloveniji pojavili konec januarja. FOTO: Stsmhn/Getty Images
Zaradi novozapadlega snega v večjem delu naših gora, predvsem v visokogorju Julijcev, obstaja velika nevarnost snežnih plazov. December v dolinah je odšel pretopel, povprečna temperatura zraka je bila v Ljubljani 3,4 °C, kar je za 2,2 °C več od dolgoletnega povprečja. V Novem mestu je bilo celo za 2,7 °C topleje, v Murski Soboti pa za 2,8. Mesec je bil v dolinah izjemno moker, predvsem zaradi padavin v prazničnem času. V Ljubljani se je od začetka decembra do prvih dni januarja nabralo 190 mm dežja, kar je skoraj še enkrat več, kot je običajno za ta čas.
Najbolj vztrajni kažejo glaveOb sprehodu v naravi je na mokrih tleh ponekod ob gozdnih robovih že zaznati poganjanje prvih zvončkov. Sicer so cvetovi še varno skriti v objemu listov, vendar jih lahko prvo toplo vreme požene v nebo. To sicer v začetku januarja še ne bo mogoče, saj jih bo prekrila snežna odeja. Lani so se po podatkih ARSO pojavili ponekod v Goriških brdih že v prvi dekadi januarja, v osrednji Sloveniji pa ob koncu januarja. Ob močnejših zimskih otoplitvah nas prvi cvetovi lahko presenetijo že sredi zime.
Na Goriškem je bila vsota padavin kar za 2,5-krat, na severovzhodu pa za 1,8-krat večja od povprečja 1981–2010. Pogrešali smo sončno obsevanje; v Ljubljani ga je bilo skromnih 11 ur, običajno ga je blizu 60 ur. Tudi na Obali ga je bilo za pol manj kot običajno. Vse se odmika od običajnih vrednosti. Vrnitev v tako opevano podnebno normalo je težko verjetna.
Vrt pozimi počiva
Zima na vrtu lahko traja kratek čas ali pa se glede na vremenske razmere tudi raztegne. Vrt počiva in z njim pozimi nimamo veliko dela. Ob obilnem sneženju je treba poskrbeti, da bodo rastline na naših vrtovih varne. Če je sneg suh, ne pomeni obremenitve, moker pa lahko polomi veje, grme ali celotna drevesa. Zato ga redno otresamo z iglavcev in zimzelenih okrasnih dreves ter grmovnic.
Če je zima suha s sončnimi dnevi, redno zalivamo zimzelene rastline.
Če je zima suha s sončnimi dnevi, redno zalivamo zimzelene rastline. Sonce ogreje liste in iglice, da se sproži proces fotosinteze, in rastline se prebudijo iz mirovanja. Tisti, ki smo za to poskrbeli jeseni, lahko na vrtu še režemo motovilec in rukolo, razen če rastline pokriva snežna odeja. Ponekod še vztrajata brstični in listnati ohrovt, tudi radič. Ko pobiramo glavice ohrovta, je pomembno, da to počnemo od spodaj navzgor. Pridelek po prvi zmrzali je okusnejši. Ko poberemo vse brste, lahko uporabimo tudi sam vrh brstičnega ohrovta. Tudi listi na vrhu so okusni in uporabni. Pozimi lahko pobiramo še por.
V hladnih in sneženih ali deževnih zimskih dnevih se posvetimo načrtovanju vrta v novi vrtnarski sezoni pa tudi izobraževanju.
Toplo v krtovi deželi
Ko govorimo o vrtovih, omenimo tudi trato. Ob slani oziroma zmrznjenih tleh zmrznjeni travni listi nimajo prožnosti in postanejo lomljivi. Ko po travi hodimo, travno bilko zlomimo in s tem trajno poškodujemo celice rastline. Največkrat si bilke ne opomorejo več in propadejo. Škode ne opazimo takoj, temveč šele v naslednjih dneh, največkrat se hoja po zmrznjeni trati naslednje dni vidi kot črni odtisi. Zato preden stopite nanjo, raje počakajte, da se temperatura dvigne in se tla ogrejejo na več kot 7 °C.
Če za tri kralje (6. 1.) jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno.
Topla tla, katerih temperature so večinoma med 3 in 5 °C v osrednji Sloveniji in na območjih, kjer ni snega, na vrtovih in travnikih omogočajo, da vztrajno rijejo krti, deževniki in drugi prebivalci v njih. Ti se pozimi zakopljejo globoko pod zemljo, in dokler je ta zmrznjena, jih ne bo na površje. Ko se temperatura zemlje ustrezno dvigne, pa prilezejo na plan. Zadnje dni opažamo veliko krtin, ob mokroti pa so na plan prišli tudi deževniki.
