Odšel je rešitelj Volkswagna

V avtomobilskem svetu ne manjka alfa samcev, a le redkokdo je znal zbujati takšno strahospoštovanje kot pokojni patriarh skupine Volkswagen Ferdinand Piëch.

Z inženirskim znanjem in neverjetno voljo je oblikoval usodo največjega evropskega proizvajalca avtomobilov do takšnih meja, ki si jih ni mogel predstavljati niti njegov ded in vzornik Ferdinand Porsche. Skupina Volkswagen je trenutno največji proizvajalec avtomobilov na svetu, potem ko je prestol odvzela japonski Toyoti.
 

Volkswagnov rešitelj

Ferdinand Piëch je v 90. letih prejšnjega stoletja rešil Volkswagen s strategijo sestavljanja različnih avtomobilov na isti platformi, kar je pomenilo pravo revolucijo v avtomobilski industriji, saj so se tako močno znižali proizvodni stroški, produkcija pa povečala. Bil je gonilna sila prevzema ultra premijskih znamk Bentley in Lamborghini, tovornjaških znamk Scania in MAN pa tudi italijanskega proizvajalca motociklov Ducati, po katerem je hlepel dolga leta.

Pod njegovim vodstvom je skupina Volkswagen izdelovala avtomobile, ki so postavljali nove tehnološke meje. Med njimi so Audijev quattro z revolucionarnim stalnim štirikolesnim pogonom, s pomočjo katerega je audi 100 CS v legendarni reklami iz leta 1986 prilezel na vrh zaletišča smučarske skakalnice Pitkavouri v finski Kaipoli, bugatti veyron, ki je bil ob splovitvi s tisoč konjskimi močmi in božjastno ceno najmočnejši serijski avto na svetu, in dirkalna ikona Le Mansa porsche 917.

Prav ti trije, poleg VW phaetona in VW XL 1, so bili njegovi najljubši avtomobili.
Da bi dosegel tehnološko premoč, je bil pripravljen tvegati vse. Razvoj dirkalnega porscheja 917 je finančno močno izčrpal družbo, drago zadnje vzmetenje na Piëchovem golfu pete generacije prav tako ni bila finančno najugodnejša rešitev, limuzina zgornjega razreda phaeton pa velja za največjo komercialno polomijo v zgodovini Volkswagna.
 

Zahteven šef

Leta 1937 rojeni Piëch je kariero začel leta 1963 pri Porscheju, nakar se je preselil k Audiju, kjer je sčasoma prilezel do vrha, pri čemer mu pripisujejo zasluge, da je Audi dvignil na raven Mercedes-Benza in BMW. Leta 1993 je postal predsednik nadzornega sveta in izvršni direktor skupine Volkswagen; to funkcijo je opravljal do leta 2002, na čelu nadzornega sveta pa je ostal do leta 2015, ko se je umaknil po sporu z zdaj že nekdanjim izvršnim direktorjem Volkswagna Martinom Winterkornom.

Njegova zahtevna nrav pa je pomenila, da so bili tisti, ki niso dosegali njegovih visokih standardov, hitro žrtve njegovega besa. Pogosto je bilo dovolj, da je koga le prikrito skritiziral, in že je letel iz službe. Njegov stil vodenja je ustvaril tudi korporativno kulturo, ki je Volkswagnu prinesla kar dva velikanska škandala: najprej se je razkrila sistemska korupcija med visokimi predstavniki sindikata Volkswagnovih delavcev, ki so jo omogočali tajni fondi, nato pa še škandal z izpusti dizelskih motorjev, ki je skupino doslej stal že okoli 30 milijard evrov.


A na koncu koncev bo Ferdinand Piëch zasedel svoje zgodovinsko mesto med avtomobilskimi velikani. Morda ni izumil sodobnega avtomobila kot Carl Benz, ga je pa pomagal na novo iznajti.