ZA ZDRAVJE

Odstranimo strupe iz doma

Morda se niti ne zavedamo, koliko je reči, ki jih uporabljamo, da bi bilo stanovanje čisto in bolj prijetno, a nam pravzaprav škodijo
Fotografija: Litoželezne in keramične posode so veliko boljše kot tiste s premazi proti prijemanju. FOTO: Rixipix/Getty Images
Odpri galerijo
Litoželezne in keramične posode so veliko boljše kot tiste s premazi proti prijemanju. FOTO: Rixipix/Getty Images

Naši domovi, za katere se trudimo, da bi jih spremenili v oaze miru, se v njih sprostili po napornem dnevu in si napolnili baterije, so pogosto polni nevarnih snovi, ki lahko zelo škodujejo zdravju. Večinoma so to čistila, tudi premazi za talne obloge, pa stenske barve in dišave, ki jih kupujemo za to, da bi dom prijetneje dišal, vse, kar storijo, pa je, da v zrak spuščajo kemične spojine, ki nič kaj blagodejno ne delujejo na naša pljuča. Te snovi se nabirajo v telesih in lahko negativno vplivajo na hormonsko ravnovesje, tudi plodnost. Poleg tega so osvežilci zraka povsem nepotrebni, prostor lahko namreč prijetno odišavimo na naraven način, denimo s pomarančami ali limonami, v katere zapičimo klinčke, šopkom sivke ali drugega cvetja.

Med ene najbolj škodljivih reči v stanovanju spada kuhinjska posoda s premazi proti prijemanju hrane. Politetrafluoroetilen, spojina, zaradi katere je posodo tako lažje očistiti, med segrevanjem v zrak spušča pline, prav vsi pa so za zdravje nevarni, povezovali so jih celo s povišano nevarnostjo za razvoj nekaterih oblik raka. Namesto posod s takšnimi premazi raje izberimo keramično, aluminijasto, tudi litoželezno in tisto iz nerjavečega jekla. Zelo nevarna za zdravje so tudi namenska čistila za pečice. Večina vsebuje korozivne alkalne spojine, med katere spada denimo amonijak, ki ga najdemo tudi v čistilih za odstranjevanje umazanije s tal in sten. Škodujejo v glavnem prebavnemu traktu, če jih pomotoma zaužijemo, in dihalom. Zato pozabimo na agresivna čistila in pečico raje očistimo z mešanico sode bikarbone in kisa ali limonovega soka. Naredimo pasto in jo enakomerno ter na debelo namažemo po površini, ki jo želimo očistiti, počakamo približno uro, lahko pa tudi čez noč, in obrišemo z mokro krpo.

Pozabimo na naftalin in osvežilce zraka in raje sezimo po sivki. FOTO: Chamillewhite/Getty Images
Pozabimo na naftalin in osvežilce zraka in raje sezimo po sivki. FOTO: Chamillewhite/Getty Images


Nič boljše ni čistilo za straniščne školjke. Sestavine, zaradi katerih se školjka tako lepo sveti, lahko hitro povzročijo opekline na koži, tudi očeh, ker so tovrstna čistila zelo močna in agresivna, so lahko še posebno nevarna, če jih pomotoma pomešamo s katerim drugim čistilom in povzročimo kemijsko reakcijo. Povsem ekološko in nič manj učinkovito lahko straniščno školjko očistimo zgolj s kisom. Eno skodelico ga vlijemo vanjo, če sta se vodni kamen in umazanija nabrala tudi ob robovih, pa z njim prepojimo papirnate brisačke in jih zatlačimo na mesta, ki jih želimo očistiti. Pustimo od uro do dve in splaknemo.

Nekoč so ljudje pogosto v omare dajali vrečke s kroglicami naftalina, da bi pregnali molje. Vonj mnoge še danes spominja na babičino hišo in deluje nostalgično, a to še ne pomeni, da ni škodljiv. Naftalin namreč uničuje rdeče krvničke in mnoge raziskave so dokazale, da pri živalih povzroča nekatere vrste raka. Ali ima takšen učinek tudi na človeka, doslej še niso dokazali, kljub temu pa se je bolje izogniti naftalinu in molje preganjati drugače, denimo s sivko ali cedrovino, ki ju prav tako ne marajo. Nastanek kožnega raka lahko pospešijo snovi za loščenje in barvanje pohištva, ki vsebujejo fenol in nitrobenzen; obe spojini sta zelo nevarni, če prideta v stik s kožo in sluznico, saj ju bosta močno razdražili, četudi ju samo vdihavamo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije