Odtoke čistimo s podgano

V kopalnici in kuhinji menda preživimo največ časa v življenju. V obeh prostorih je ključna voda, ki mora nekam odteči. Ker v pomivalno korito spiramo hrano s krožnikov, peremo solato, ki smo jo dobili pri babici in so na njej še grudice zemlje, v kopalnici pa spiramo umazanijo s telesa in las, se odtoki relativno pogosto zamašijo. Ko voda ne odteče, običajno osupli obstanemo in doživimo trenutek popolne nemoči, saj se ne bomo mogli oprhati, ne bomo mogli skuhati kosila, ne bomo mogli oprati perila ali posode ... Da, vse to je vezano na prehodne odtoke, ki se v glavnem mašijo zaradi našega zanemarjanja in nevzdrževanja.

Čiščenje in menjava sifona

Medtem ko so dovodne cevi običajno jeklene, so odvodne plastične večjega premera, 40 ali 50 milimetrov. Kar pomeni, da požrejo skoraj vso umazanijo, ki jo spustimo skozi pomivalno korito. A v nekem trenutku se zamašijo. Nastane masten zamašek, čep, ki ga čistilna sredstva, ki jih lahko kupimo v vsaki trgovini, ne bodo razžrla.
Po mnenju mojstra vodovodarja Domna Bambiča iz Dobrepolja bi morali sifone pri pomivalnem koritu v kuhinji in umivalniku v kopalnici čistiti na pol leta. »S tem bi preprečili, da bi se v kepo nabrana umazanija valila naprej po cevi. Ko se nabere dovolj umazanije, se običajno na nekem kolenu zamaši.« A o stvari ne razmišljamo, dokler nimamo blatne in smrdeče kopalnice.


»Razvod odtočnih cevi v kopalnici in kuhinji ima svojo logiko in vodovodarji se pri inštaliranju strogo držimo pravil.« Ne gre za estetiko postavitve, temveč za upoštevanje vrstnega reda povezav, kotov pri spajanju itd.
Če pogledamo kopalnico z umivalnikom, prho ali kadjo, bidejem, pralnim strojem ter straniščem, so vsi našteti elementi z odtočnimi cevmi vezani na odtočno cev straniščne školjke običajno premera 110 milimetrov. Na sredi kopalnice ali pod umivalnikom je običajno talni sifon, kamor se steka voda, če kaj polijemo ali pa se otroci v kadi preveč špricajo.

Prek talnega sifona je praviloma priključen en element, po navadi umivalnik, redkeje prha ali bide, nikoli pa kad ali odtok pralnega stroja, saj je tok lahko premočan in voda udari skozi sifon in je poplava. Odtočne cevi naštetih gredo mimo sifona in se ali združijo za sifonom ali so priključene neposredno na debelo cev straniščne školjke. Pač odvisno od števila elementov, velikosti kopalnice, števila vertikalnih kanalizacijskih cevi v bloku oziroma hiši. »Če se ne držimo osnovnih pravil oz. ne upoštevamo najmanj dvaodstotnega padca pri odtočnih ceveh, bomo imeli lahko težave,« pravi Bambič. Sanacija nedelujočih cevi v novi kopalnici pa je zelo draga.

Z jekleno žico ali vodnim pritiskom

Če se nam zamaši odtok v kuhinji, najprej poskusimo z gumo za odmaševanje, ki jo nastavimo na odtok v pomivalnem koritu, in s podtlakom poskušamo predreti zamašek. Včasih deluje.

A ko se nam cevi zares zamašijo, obstajata dva načina prediranja čepa. Z jekleno spiralno žico ali pa z vodnim pritiskom oziroma žargonsko rečeno podgano.


Medtem ko lahko recimo 5 metrov dolgo jekleno spiralo, ki je gibka in se obnaša kot vzmet, za nekaj evrov kupimo v vseh trgovinah, je spiranje odtokov s pomočjo podgane nekoliko zahtevnejše.

Pod umivalnim koritom ali umivalnikom snamemo sifon, pri čemer prej podstavimo vedro, saj bo nekaj vode šlo po tleh. S pripravljeno krpo obrišemo polito vodo in prednji del žice porinemo v odtok. Porivamo toliko časa, dokler gre gladko, ko se ustavi, pomeni, da smo naleteli na oviro, ali je to zamašek ali je spoj dveh cevi, in se je žica malce zataknila. S ponavljajočimi se potegi nazaj in naprej preizkusimo, ali bomo čep predrli. Če gre žica naprej, potem običajno še nismo pri zamašku, ki ga prediramo s sunkovitimi potegi.

V blokih so odvodne cevi iz kuhinje do priključka na večjo kanalizacijsko cev stranišča dolge največ pet metrov, v kopalnici pa je vertikala blizu stranišča, se pravi, da je razdalja morda od dva do tri metre. Ko bomo nekaj metrov žice potisnili v kuhinjski odtok in začeli dregati, bo naš pomočnik slišal žico v kopalnici. Tako tudi izmerimo približno razdaljo od odtoka v kuhinji do stranišča, ki nam pove, ali imamo dovolj dolgo žico.

»V kopalnici najprej ugotovimo, katera voda teče skozi talni sifon. Če ne priteče, je zamašeno nekje na poti od umivalnika do talnega sifona. Če udari voda iz talnega sifona, je zamašeno nekje naprej proti stranišču,« poudari mojster Bambič.

Z žico poskušamo očistiti cev od talnega sifona do vertikale pri stranišču. Enako velja za preostale priključene elemente, denimo kad, bide, pralni stroj. Pri slednjem najprej preverimo, ali ni morda zatajil sifon v steni, a to je posebna zgodba.


Za čiščenje z vodnim pritiskom moramo imeti visokotlačni čistilec in pa čistilno cev, podgano, ki ima na koncu šobe, skozi katere prši voda s pritiskom 120 barov. To vtaknemo v odtok v steni ali v tleh in s stiskanjem pištole spiramo odtočne cevi. Podgana običajno sama leze naprej in začutili bomo, ko je naletela na oviro, tam prediramo s curkom malce dlje.

Preden začnemo čiščenje s podgano, si nadenimo masko in zaščitna očala ter pripravimo gobo, ki jo ob cevi zarinemo v odtočno cev, sicer nam bo umazana voda špricnila v obraz. Zato je bolje na pomoč poklicati mojstra.