Okoli presihajočega jezera: lahko ga obhodimo, a gre precej laže s kolesom

V osrčju Notranjske med Blokami, Slivnico in Javorniki leži velika ravna kotanja. Kraško polje se v jesenskih in pomladnih deževjih spremeni v presihajoče jezero. To ima običajno kakih 20 kvadratnih kilometrov površine, ko je popolnoma polno, pa še šest kvadratnih kilometrov več. Običajno jezero vztraja osem mesecev na leto, poleti in v sušni zimi pa presahne in se spremeni v širne travnike, prerasle s trsjem in šašem.

Krajinski park Cerkniškega jezera ni poseljen in na njegovem dnu zaradi stalnih poplav ni njiv. Glavnina pritokov pride v obliki Cerkniščice in Stržena ter posameznih izvorov voda z Javornikov. V jamskem zalivu je vrsta požiralnikov in Velika in Mala Karlovica, kraški jami, kamor vode poniknejo in se na površini spet pokažejo v Rakovem Škocjanu. Največ časa se vode jezera zadržujejo v Zadnjem kraju pri vasi Otok.

Cerkniško jezero nas ob vsakem obisku pričaka z drugačno podobo. Najbolje ga je obiskati s kanujem ali kajakom. Ko gladina pri merilni postaji v Dolenji vasi doseže 1,50 metra višine, jezero uide iz struge Stržena in se razlije, ko je gladina 5 metrov, je polno, kar je več, pomeni, da sta mostova pri vasi Otok potopljena in se vas, kot samo ime pove, spremeni v otok.

Okoli jezera se lahko sprehodimo peš, a to je skoraj trideset kilometrov, precej lažje je, če se na pot odpravimo s kolesom. Najbolje kar iz Cerknice. Že takoj na začetku imamo na izbiro, da se zapeljemo okoli Jamskega zaliva ali pa uberemo bližnjico skozi Dolenjo vas. Pri prvem mostu si lahko ogledamo kopico požiralnikov in estavel, kjer je prepustno območje in se voda izgublja. Cesta nas vodi še naprej ob južnem obrobju. Pred vasjo Otok je leseni opazovalni stolp Otočec, s katerega je lep razgled na jezero in kopasto gmoto Slivnice v ozadju. Zapeljemo se v vasico Otok, ki leži na manjši vzpetini in je varna pred poplavami. Na drugi strani vasi se spet spustimo do jezera, ki se pri vasi Gorenje jezero konča. Cesta se obrne proti severu proti vasi Grahovo. Tu se priključimo magistralni cesti, ki pod južnimi pobočji Slivnice spet vodi na izhodišče pri Cerknici.

Dolenja vas

Najlaže gre s kanuji in čolni.

Tudi škotsko govedo je tu našlo svoj prostor.

Ravnine pod Slivnico so nekoliko višje in jezero tja pride le izjemoma. Večino vasi najdemo tako prav pod Slivnico, pod njimi pa širne travnike in posamezne lipe vse tja do jezera. Obisk tega notranjskega bisera je prava paša za oči in dušo.