NA VRTU
Okrasni in užitni grm
Na domačem vrtu jo zlahka gojimo, saj je nezahtevna; spomladi razveseljuje z lepimi cvetovi, poleti in jeseni pa s plodovi.
Odpri galerijo
Zadnja leta je postala izjemno priljubljena aronija, bolj kot sadeži oziroma jagodičje, ki so nekoliko trpkega okusa, pa izdelki iz njih. Tako lahko v trgovinah in na tržnicah kupimo sokove, marmelade, posušene plodove, čaje domačih in tujih proizvajalcev.
Ker je aronijo precej lahko vzgajati, naše podnebje ji ustreza, ni razloga, da kakšen grm ne bi rasel na domačem vrtu, če nam je seveda všeč in če imamo prostor. Poleg tega, da nam daje užitne in izjemno koristne plodove, je lepa okrasna rastlina, ki se bo jeseni odela v čudovite rdeče oranžno barve. Če jo imamo samo za okras, nič ne de, plodove bodo pozobale ptice.
Poznamo več vrst, najpogosteje sadimo črnoplodno aronijo. Rastlina izvira iz Severne Amerike, njeno visoko vrednost so poznali že stari Indijanci. V Evropi je postala priljubljena šele konec 19. stoletja, danes jo gojijo na plantažah predvsem zaradi predelave v sokove pa tudi marmelade in čaje.
Aronijo, ki jo kot vrsto uvrščamo med jagodičje, sadimo spomladi in jeseni, lahko tudi pozimi, če zemlja ni pomrznjena. Za rast potrebuje precej prostora, saj v širino zraste več kot dva metra, v višino pa tudi do tri.
Če bomo posadili več sadik skupaj, kupimo jih lahko v vrtnarijah in na spletu, upoštevajmo to pri razdalji med sadikami. Poiščimo sončno lego, glede tal ni zahtevna, najbolje bo uspevala v vlažnih, a odcednih tleh. Pred sajenjem zemljo prekopljemo in jo pognojimo, najbolje s kompostom. Sadike posadimo v okoli 30 centimetrov globoke jame, zagrnemo jih z zemljo in potlačimo z nogami, rastlina bo začela odganjati zgodaj spomladi.
Trajnica bo ob pravilni in skrbni negi uspevala tudi več desetletij. Za njen razvoj je ključnega pomena pravilno obrezovanje, to pomeni odstranjevanje odsluženih vej. Pomembno je, da v prvih letih rastlino pravilno oblikujemo v grmičasto obliko. Najbolj so plodne dve ali tri leta stare veje, polno plodnost pa doseže po desetih letih rasti. Takrat lahko pričakujemo tudi do deset kilogramov pridelka.
Poganjati bo začela zgodaj spomladi, maja in junija cveti, plodovi pa začnejo zoreti v avgustu. Pobiramo jih lahko še jeseni, saj ni strahu, da bi začeli gniti ali bi jih napadli škodljivci. Tudi sicer je rastlina odporna in je ni treba škropiti.
Ker je aronijo precej lahko vzgajati, naše podnebje ji ustreza, ni razloga, da kakšen grm ne bi rasel na domačem vrtu, če nam je seveda všeč in če imamo prostor. Poleg tega, da nam daje užitne in izjemno koristne plodove, je lepa okrasna rastlina, ki se bo jeseni odela v čudovite rdeče oranžno barve. Če jo imamo samo za okras, nič ne de, plodove bodo pozobale ptice.
Poznamo več vrst, najpogosteje sadimo črnoplodno aronijo. Rastlina izvira iz Severne Amerike, njeno visoko vrednost so poznali že stari Indijanci. V Evropi je postala priljubljena šele konec 19. stoletja, danes jo gojijo na plantažah predvsem zaradi predelave v sokove pa tudi marmelade in čaje.
Aronijo, ki jo kot vrsto uvrščamo med jagodičje, sadimo spomladi in jeseni, lahko tudi pozimi, če zemlja ni pomrznjena. Za rast potrebuje precej prostora, saj v širino zraste več kot dva metra, v višino pa tudi do tri.
Če bomo posadili več sadik skupaj, kupimo jih lahko v vrtnarijah in na spletu, upoštevajmo to pri razdalji med sadikami. Poiščimo sončno lego, glede tal ni zahtevna, najbolje bo uspevala v vlažnih, a odcednih tleh. Pred sajenjem zemljo prekopljemo in jo pognojimo, najbolje s kompostom. Sadike posadimo v okoli 30 centimetrov globoke jame, zagrnemo jih z zemljo in potlačimo z nogami, rastlina bo začela odganjati zgodaj spomladi.
Trajnica bo ob pravilni in skrbni negi uspevala tudi več desetletij. Za njen razvoj je ključnega pomena pravilno obrezovanje, to pomeni odstranjevanje odsluženih vej. Pomembno je, da v prvih letih rastlino pravilno oblikujemo v grmičasto obliko. Najbolj so plodne dve ali tri leta stare veje, polno plodnost pa doseže po desetih letih rasti. Takrat lahko pričakujemo tudi do deset kilogramov pridelka.
Jeseni se aronija odene v čudovite rdeče oranžne barve.
Poganjati bo začela zgodaj spomladi, maja in junija cveti, plodovi pa začnejo zoreti v avgustu. Pobiramo jih lahko še jeseni, saj ni strahu, da bi začeli gniti ali bi jih napadli škodljivci. Tudi sicer je rastlina odporna in je ni treba škropiti.