Okretni malček 4x4, malo terensko vozilo

Če potrebujete malo terensko vozilo za resna brezpotja, Suzukijev ignis kljub štirikolesnemu pogonu ni prava izbira za vas. V tem primeru raje sezite po njegovem klenem bratrancu jimnyju. Se pa ignis toliko bolje znajde v urbani džungli in na podeželskih utrjenih makadamih. Z dolžino 3,7 metra je zelo okreten in enostaven za parkiranje. Preizkusili smo najbogateje opremljeno različico elegance s štirikolesnim pogonom allgrip in 1,2-litrskim bencinskim motorjem.
 

Pogon 4x4

Ignisov bencinski motor je izdelek stare šole – gre za atmosferski štirivaljnik brez v zadnjih letih zelo modne turbine. Za živahnejšo odzivnost zato potrebuje višje motorne vrtljaje kot turbomotorji, pa tudi avtocesta ni ravno njegov domači revir. Pri hitrosti 130 km/h je zvočna kulisa kar hrupna. Njegovih 90 konjev (66 kW) se prek 5-stopenjskega ročnega menjalnika po potrebi prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem štirikolesnega pogona s pomočjo viskozne sklopke samodejno prenaša navor na zadnji kolesi, ko zazna, da sprednji kolesi izgubljata oprijem s podlago. Voznik ima na delovanje pogona 4x4 malo vpliva – lahko vklopimo program za spolzko vozišče (posebno stikalo, program deluje do hitrosti 30 km/h) in nadzor spusta z drugim stikalom. Vse drugo upravlja računalnik. Bi si pa za vožnjo zunaj asfalta želeli še klasične rezervne pnevmatike in ne zgolj kompleta za krpanje.

Zapišimo še, da so ignisi zdaj na voljo zgolj kot blagi hibridi – omenjenemu bencinskemu motorju so dodali integrirani zaganjalnik generator (Integrated Starter Generator – ISG), ki opravlja funkcijo električnega motorja, in visokozmogljivo litij-ionsko baterijo z odlično zmožnostjo polnjenja in napajanja.
 

Živahna notranjost

Tako kot je samosvoja zunanja oblika ignisa, ki vam je lahko zelo všeč ali pa ne, je posebna njegova notranjost. Instrumentna plošča ima še klasična merilnika hitrosti in motornih vrtljajev ter črno-beli zaslon potovalnega računalnika. Kateri podatki se izpisujejo na njem, izberemo prek stikala na volanu ali, kar je bolj nerodno, prek gumba na armaturni plošči. Dekorativni elementi v živahnih barvah vsekakor še dodatno poživijo dvobarvno notranjost, ki je sicer pretežno plastična. Ker je volanski obroč nastavljiv le po višini, se to pozna tudi pri ergonomiji, ki se meni osebno ni zdela najboljša.


Oprema elegance seveda prinese precej udobja. Poleg samodejne klimatske naprave (serijsko pri elegance) je v sprednja sedeža serijsko vgrajeno ogrevanje sedežev – sicer enostopenjsko. Potem je tu brezstični pametni ključ. Žarometi in preostala svetila v led-tehniki so serijski že pri vstopnem modelu in solidno osvetljujejo cesto. Pohvalim funkcijo razsvetlitve okolice vozila ob odklepanju in zaklepanju z zamikom izklopa luči.
 

Asistenčni sistemi in izlet v dvoje

Ignis z najbogatejšo opremo dobi tudi nekatere varnostne asistenčne sisteme, med katerimi najbolj izstopa samodejno zaviranje v sili, ki deluje s pomočjo stereokamere, vgrajene na vetrobranu za notranjim ogledalom. Med vožnjo sem opazil, da sistem deluje bolj nervozno in hoče poseči tudi takrat, ko ne bi bilo treba. Potem je tu sistem za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu. Vgrajen ima klasični tempomat, ki pride prav pri daljših poteh.


Ignis je za dva ravno prav dimenzioniran in udoben, da se lahko z njim podata na daljši izlet, zaradi 18-centimetrske oddaljenosti od tal in pogona 4x4 tudi zunaj asfaltnih poti. Zadaj je pri bolje opremljenih različicah prostora za dva potnika, oba sedeža sta ločeno vzdolžno pomična, njuna naslona lahko zložimo. Kadar sta sedeža pomaknjena maksimalno nazaj, bo udobja zadaj malce več, a ne za visoke ljudi.

Pri takšni poziciji zadnje klopi meri prtljažni prostor skromne 204 litre; če zložimo naslon zadnje klopi, ga dobimo do 1086 litrov. Kakor koli obračamo, ignis ni avtomobil, ki bo zadovoljil potrebe štiričlanske družine, par, mlajši ali starejši, pa bo z njim čisto dobro shajal. Ko dodamo še ugodno porabo – 5,6 litra na 100 kilometrov smo namerili na testni vožnji –, je ignis prijazen tudi do denarnice.