Oktobri postajajo toplejši, prihaja česnov čas
Oktober je prinesel prijetno tople dni. Po dolgem in vročem poletju, ki mu je sledil namočen in hladen september, se je zdaj znova ogrelo, ponekod so se temperature zraka dvignile nad 20 °C. Oktober je osrednji jesenski mesec, temperatura se v povprečju niža, k manjši osončenosti po nižinah v notranjosti pogosto prispevata jutranja in dopoldanska megla.
Če se spomnimo preteklih oktobrov, toplota v tem času ni izjema. V tem stoletju je bilo po podatkih Arsa 13 oktobrov s pozitivnim in osem z negativnim odklonom temperature. V obdobju po letu 1961 je statistično značilen trend temperaturnih odklonov za okrog 0,25 °C/desetletje. Najtoplejši je bil oktober 1966 s presežkom 3 °C, sledi oktober 2001. Pred letom 1981 so bili običajno hladnejši od povprečja, po tem letu pa temperatura vztrajno narašča.
Po štirih zaporednih nadpovprečno toplih oktobrih na državni ravni je bil oktober 2021 za 1,1 °C hladnejši. Topli dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C so oktobra redki, v preteklosti jih je bilo največ oktobra 2011, ko so jih v Ljubljani našteli 6, v letih 1970, 1985 in 2014 sta bila po dva, devet oktobrov pa je bilo s po enim takim dnevom. Nekaj takih dni je bilo letos že v Biljah in Portorožu.
Česen v tla
Prihaja čas česna, saj konec oktobra ali na začetku novembra sadimo jesenski česen. Sadimo ga, ko se večina gred izprazni. Najbolje uspeva v globljih, tudi težjih tleh, vendar morajo biti dobro založena s humusom. V plitvih tleh ga je treba pogosto zaradi suhih pomladi že zalivati. Priporočene sadilne jamice so običajno na razdalji 15 cm in na globini od 3 do 5 cm. Pred sajenjem je priporočljivo izvesti stročkanje oziroma ločitev posameznih strokov, kar spodbuja boljši razvoj koreninskega sistema, in ne razvoj listov.
Na intenzivnost pridelave in količino pridelane krme na sejanem in trajnem travinju ima največji vpliv oskrba z vodo.
Česna ne sadimo prezgodaj, saj morajo temperature tal pasti pod 10 °C. Zaenkrat se v večjem delu Slovenije še držijo med 14 in 18 °C; če so previsoke, je razvoj nadzemnih delov bolj intenziven, korenine se v tem primeru pred zimo ne razrastejo dovolj, kar slabo vpliva na prezimovanje in tudi kasnejši okrnjen sprejem vode in hranil v tleh. To se odraža tudi na kondiciji rastlin in zdravstvenem stanju, še posebno pri varstvu pred česnovo muho.
Slednja začne razvoj in zaleganje jajčec takoj, ko zemlja spomladi odmrzne in se temperature dvignejo nad 10 °C. Poskusi so pokazali, da je bilo manj jajčec na česnovih rastlinah, ki ob tem času še niso imele treh listov. Tudi s tem povezana škoda je bila manjša. Pred sajenjem svetovalne službe priporočajo namakanje stročkov v raztopino pripravkov, ki vsebujejo morske alge, kar preprečuje razvoj nekaterih gliv, ki povzročajo gnitje.
Oktobrske košnje
Marsikje na travnikih brnijo kosilnice, saj kmetje poskušajo z odkosi pridobiti vsaj nekaj sveže krme, ki jo je letos zaradi izjemne suše primanjkovalo. Na intenzivnost pridelave in količino pridelane krme na sejanem in trajnem travinju ima največji vpliv oskrba z vodo. Po podatkih kmetijskih svetovalnih služb je v naših razmerah za optimalni pridelek travinja potrebno v povprečju 60 mm dežja na košnjo.
Količina pridelka je poleg tega odvisna od gnojenja, dostopnosti podtalnice, reliefa, tal in botanične sestave travne ruše. Za optimalno preskrbljenost tal z vodo na travinju je zaželeno, da so padavine vsaj vsakih od 10 do 14 dni. Trave imajo plitev koreninski sistem, zato zlasti ob vročini in suši pride do zastoja v rasti, kar se je močno odražalo letos. Po suši so se na nekaterih večkosnih travnikih množično pojavile zeli, na primer regrat in rman, ki sta naselila prazne prostore v ruši. V zadnjem desetletju se tudi pri nas vedno bolj uveljavlja obnova travne ruše s presejevanjem obstoječih travnikov ali z dosejevanjem manjkajočih vrst trav in detelj v obstoječo travno rušo.
Če je temperatura tal previsoka, je razvoj nadzemnih delov česna bolj intenziven, korenine se pred zimo ne razrastejo dovolj.
V zadnjem času kmetije, ki so se preusmerile v prirejo mleka, vedno več njivskih površin sejejo s travno-deteljnimi mešanicami ali s samostojnimi setvami trav. Kakovostna travna ruša brez plevelov je dobra popotnica za kakovost krme in optimalen pridelek. Sejano travinje pridelujemo praviloma v njivskem kolobarju. Zaradi potreb živinoreje po kakovostni krmi se v Sloveniji obseg sejanega travinja v zadnjih letih povečuje.
