Oljke v primežu suše: vzame lahko tudi več kot pol pridelka

Suša letos pesti tudi trajne rastline, ki so prilagojene na bolj sušne razmere. Mednje spadajo oljke. Žal se zaradi slabe zimske in spomladanske količine padavine zaloga vode v tleh ni napolnila. Vsi meseci meteorološke zime in pomladi so bili podpovprečno namočeni, izjema je bil april.

Jabolka je treba obrati v obiralnem oknu, v obdobju od sedem do deset dni. FOTO: Halfpoint/Getty Images

Poletne padavinske razmere so stanje še poslabšale. Na jugozahodu sta se junij in julij uvrstila med najbolj suhe po 1961. Vodni primanjkljaj na območju slovenske Istre je oljke pestil že pred cvetenjem, primanjkljaja niso odpravili niti osamljeni padavinski poletni dogodki. Dodatno so stanje poslabševali vročinski valovi, na Primorskem se je zadnji raztegnil skoraj na en mesec. Oljkam je bilo treba nujno dodajati vodo, vendar je prepoved zalivanja zaradi pomanjkanja vode to onemogočala.

Oljke v takih razmerah, kljub obilnemu cvetenju, oblikujejo deformirane cvetove, oplodnja je slabša, plodovi so nepravilnih oblik, manjši in presušeni, lahko odpadajo. Namakanje v oljčnikih zadnja leta postaja nujna praksa, suša namreč lahko vzame celo več kot pol pridelka.

Oljka je zdaj v fazi intenzivne rasti plodov in akumulacije olja, zato lahko sušni in vročinski stres negativno vplivata na tvorbo in delež olja ter velikost plodov. O podobnih težavah poročajo v drugih evropskih pridelovalnih območjih, v Španiji in Italiji, Franciji in Grčiji, kar bo močno vplivalo na manjšo zalogo oljčnega olja in višje cene.

Čas trgatve

Ne le vročina in pomanjkanje dežja, podnebne spremembe vplivajo tudi na dozorevanje grozdja, čas trgatve in lastnosti vina. Trgatev je običajno septembra, toda ob ekstremnih in dolgotrajnih visokih temperaturah grozdi dozorijo prej kot običajno. V Brdih v povprečju redno trgatev začnejo v začetku septembra, letos pa zaradi zgodnjega dozorevanja že zadnji teden avgusta. Krive so letošnje ekstremne vremenske razmere. Čeprav je trta relativno odporna proti suši, so jo izjemne razmere prizadele. Manj poškodovana je na dobrih vinogradniških legah, kjer bo izpad manjši.

Količinsko bo pridelek precej manjši, kakovost letnika vina, kot je običajno v sušnih letih, pa je videti obetavna. Tudi v drugih vinorodnih deželah analize kažejo na pospešeno dozorevanje grozdja. Sladkorne stopnje hitro naraščajo predvsem zaradi dnevnih visokih temperatur zraka in daljšega sušnega obdobja. Kisline so še vedno visoke. Zdravstveno stanje grozdja in rezultati so dobra osnova za nadaljnje dozorevanje. Ključnega pomena bo vreme v zaključni fazi dozorevanja in ob trgatvi.

Dozorela zgodnja jabolka

Smo v času obiranja zgodnjih sort jabolk, kmetijske svetovalne službe so že določile t. i. obiralna okna za glavno obiranje poletnih sort. Razvoj plodov je močno odvisen od podnebnih razmer; če so te ustrezne, imajo na kakovost velik vpliv tudi genska zasnova ter agrotehnični ukrepi. Po oploditvi cvetov pride do povečevanja števila celic in razvoja plodičev.

Ti se razvijajo v okoli devetih tednih, nato se ustavi delitev celic, te začnejo rasti ter se polniti z vodo. Ko plod doseže končno velikost in maso, začne zoreti. Ločimo tri stopnje zorenja: fiziološko ali botanično, tehnološko ali uporabno (za daljše skladiščenje) in užitno zrelost. Jabolka je treba obrati v t. i. obiralnem oknu, v obdobju od sedem do deset dni. Le v tem času imajo stopnjo zrelosti, ki zagotavlja dobro kakovost po skladiščenju. V nasadih, kjer pridelujejo jabolka za trg in daljše skladiščenje, jih obirajo v tehnološki ali uporabni zrelosti.

Zgodnje sorte za razvoj plodov potrebujejo okrog 90 dni, pozne pa med 160 in 190 dni. Za določitev zrelosti plodov uporabljamo različne načine. Najboljši znaki so trdota mesa, vsebnost škroba in vsebnost topne suhe snovi. Najbolj popularne sorte že imajo določene parametre, ki jih upoštevamo pri določitvi časa obiranja. Tudi vrtičkarji moramo vedeti, kdaj je sorta zrela, kar najlažje storimo s pomočjo sadjarske literature, kjer je za vsako sorto napisan okvirni čas. Zrelost posamezne sorte se lahko zamakne glede na vremenske razmere. Te letos v nenamakanih sadovnjakih niso bile ugodne, suša in vročina klestita pridelek.

V sadovnjakih prisilno dozorevajo plodovi, veliko jih odpada, so drobni in presušeni zaradi vročinskega in sušnega stresa v zadnjih tednih. Pojavljajo se motnje pri oblikovanja pridelka za naslednje leto. Na plitvih tleh in v mladih nasadih brez namakanja se je rast ustavila, pojavljajo se sončni ožigi listja in plodov.