Omamni bezeg za zgodnje poletje
Dež je bil dobrodošel in je delno popravil sušno stanje, žita so dobila intenzivno zeleno barvo.
Odpri galerijo
Črni bezeg varuje tla in pospešuje kroženje hranil.
Sredino maja je zaznamovalo nestanovitno vreme s pogostim dežjem. Ta je bil dobrodošel, vsaj delno je popravil sušno stanje površinske vodne bilance zadnjega meseca in pol. Največji vodnobilančni primanjkljaj od začetka aprila je imela obalno-kraška regija, kjer stanja niti zadnje padavine niso popravile. Na območjih, kjer je deževalo, so žita porasla in dobila intenzivno zeleno barvo. Ječmen klasi, pšenica mu sledi.
Zaradi povečane vlažnosti zraka in pogoste omočenosti listov se je na žitih povečala nevarnost pojava fuzarioz, rje, ožigov in sneti. Cvetenje je čas za zadnje zaščitne ukrepe pred žetvijo in tudi dopolnitev prehranjenosti z dušikom, ki v tem času lahko doprinese h kakovosti zrnja. Ponekod sta močna dež in veter polegla posevke, a se bodo v sončnih in suhih dneh, ki bodo sledili, zagotovo še postavili pokonci.
Tudi trava je ponekod polegla zaradi dežja. Trave so v različnih razvojnih fazah: zgodnje polno cvetijo in odcvetajo, travniška latovka in pasja trava sta razprli late, že je opaziti prve prašnike, visoka pahovka je večinoma še v latenju. Zadnja leta imamo težave zaradi suše in visokih temperatur zraka že zgodaj spomladi, ko trava zelo hitro preide v generativno razvojno fazo. Za pridelavo kakovostne silažne krme je treba kositi, ko je večina trav v fazi latenja. Takoj po začetku latenja že začne izgubljati kakovost. Travne mešanice večinoma vsebujejo pozne sorte, ki gredo počasneje v latenje.
Zaradi plitvega koreninskega sistema sta se po letošnjih sušnih razmerah rast in razvoj trav upočasnila in ponekod popolnoma ustavila. Šele po obilnem deževju in ohladitvah sta se začeli regeneracija in ponovna rast.
Zaradi dežja, vlažne travne ruše ter počasnega sušenja v zadnjih dneh košnja marsikje ni bila mogoča. Za najboljšo kakovost silaže mora biti vsebnost suhe snovi med 30 in 40 odstotki. Pomembno je, da trave ne kosimo na prekratko dolžino.
Med glavnimi vzroki za slabo energijsko vrednost travnih silaž so prepozna košnja, manj ustrezna sestava travne ruše in onesnaženje krme z zemljo, kar je pogosta težava, če s košnjo hitimo. Tudi cincanje v primeru napovedi lepega vremena s posameznimi nevihtami ni dobro, saj lahko zavleče spravilo za ves mesec.
Na obrobjih nepokošenih travnikov se bohotijo grmi cvetočega črnega bezga (Sambucus nigra). Ime je dobil po plodovih, črnih jagodah. V času cvetenja omamno diši, vonj prihaja iz belkastih cvetov s kolesastim vencem, ki so nameščeni v mnogocvetnih češuljastih pakobulih. Bezeg je običajno visok grm, v nekaterih primerih pa se lahko razvije v drevo, ki doseže višino nekaj metrov. Prepoznamo ga tudi po izjemno lomljivih vejah z značilno razbrazdano skorjo in strženom gobaste strukture.
Listi so navzkrižno razporejeni, dolgi od 10 do 30 cm in lihopernato sestavljeni iz od 5 do 7 eliptičnih do 10 cm dolgih lističev, ki so na koncu ošiljeni, na robu pa nazobčani. Jagode in cvetovi se uporabljajo v zdravilstvu in prehrani. Črni bezeg je pri nas pogosta rastlina, neredko se zaseje, včasih tudi z neposredno človekovo pomočjo, ob kozolcih, v živih mejah in na vrtovih, sicer pa ga najdemo tudi po svetlih gozdovih vse od nižin pa do montanskega pasu.
Je pionirska rastlina in vir hrane za divje živali. Varuje tla in pospešuje kroženje hranil. Z listnim odpadom izboljšuje kakovost tal. V večjem delu Slovenije cveti maja in junija, le v hribovitih predelih v prvi polovici julija. Začetek in splošno cvetenje označujeta začetek zgodnjega poletja. Na začetek cvetenja močno vpliva nadmorska višina. Po podatkih Arsa za Slovenijo velja, da cvetenje črnega bezga na vsakih 100 višinskih metrov zaostaja v povprečju za 4,2 dneva.
Eden glavnih vzrokov za slabo energijsko vrednost travnih silaž je prepozna košnja. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Zaradi povečane vlažnosti zraka in pogoste omočenosti listov se je na žitih povečala nevarnost pojava fuzarioz, rje, ožigov in sneti. Cvetenje je čas za zadnje zaščitne ukrepe pred žetvijo in tudi dopolnitev prehranjenosti z dušikom, ki v tem času lahko doprinese h kakovosti zrnja. Ponekod sta močna dež in veter polegla posevke, a se bodo v sončnih in suhih dneh, ki bodo sledili, zagotovo še postavili pokonci.
Trave čakajo na košnjo
Tudi trava je ponekod polegla zaradi dežja. Trave so v različnih razvojnih fazah: zgodnje polno cvetijo in odcvetajo, travniška latovka in pasja trava sta razprli late, že je opaziti prve prašnike, visoka pahovka je večinoma še v latenju. Zadnja leta imamo težave zaradi suše in visokih temperatur zraka že zgodaj spomladi, ko trava zelo hitro preide v generativno razvojno fazo. Za pridelavo kakovostne silažne krme je treba kositi, ko je večina trav v fazi latenja. Takoj po začetku latenja že začne izgubljati kakovost. Travne mešanice večinoma vsebujejo pozne sorte, ki gredo počasneje v latenje.
Šele po obilnem deževju in ohladitvah sta se začeli regeneracija in ponovna rast trav.
Zaradi plitvega koreninskega sistema sta se po letošnjih sušnih razmerah rast in razvoj trav upočasnila in ponekod popolnoma ustavila. Šele po obilnem deževju in ohladitvah sta se začeli regeneracija in ponovna rast.
Zaradi dežja, vlažne travne ruše ter počasnega sušenja v zadnjih dneh košnja marsikje ni bila mogoča. Za najboljšo kakovost silaže mora biti vsebnost suhe snovi med 30 in 40 odstotki. Pomembno je, da trave ne kosimo na prekratko dolžino.
Med glavnimi vzroki za slabo energijsko vrednost travnih silaž so prepozna košnja, manj ustrezna sestava travne ruše in onesnaženje krme z zemljo, kar je pogosta težava, če s košnjo hitimo. Tudi cincanje v primeru napovedi lepega vremena s posameznimi nevihtami ni dobro, saj lahko zavleče spravilo za ves mesec.
Bezeg dehti
Na obrobjih nepokošenih travnikov se bohotijo grmi cvetočega črnega bezga (Sambucus nigra). Ime je dobil po plodovih, črnih jagodah. V času cvetenja omamno diši, vonj prihaja iz belkastih cvetov s kolesastim vencem, ki so nameščeni v mnogocvetnih češuljastih pakobulih. Bezeg je običajno visok grm, v nekaterih primerih pa se lahko razvije v drevo, ki doseže višino nekaj metrov. Prepoznamo ga tudi po izjemno lomljivih vejah z značilno razbrazdano skorjo in strženom gobaste strukture.
Na obrobjih nepokošenih travnikov se bohotijo grmi cvetočega črnega bezga, ki je ime dobil po črnih jagodah.
Listi so navzkrižno razporejeni, dolgi od 10 do 30 cm in lihopernato sestavljeni iz od 5 do 7 eliptičnih do 10 cm dolgih lističev, ki so na koncu ošiljeni, na robu pa nazobčani. Jagode in cvetovi se uporabljajo v zdravilstvu in prehrani. Črni bezeg je pri nas pogosta rastlina, neredko se zaseje, včasih tudi z neposredno človekovo pomočjo, ob kozolcih, v živih mejah in na vrtovih, sicer pa ga najdemo tudi po svetlih gozdovih vse od nižin pa do montanskega pasu.
Je pionirska rastlina in vir hrane za divje živali. Varuje tla in pospešuje kroženje hranil. Z listnim odpadom izboljšuje kakovost tal. V večjem delu Slovenije cveti maja in junija, le v hribovitih predelih v prvi polovici julija. Začetek in splošno cvetenje označujeta začetek zgodnjega poletja. Na začetek cvetenja močno vpliva nadmorska višina. Po podatkih Arsa za Slovenijo velja, da cvetenje črnega bezga na vsakih 100 višinskih metrov zaostaja v povprečju za 4,2 dneva.
