VROČE
Opečene rastline
Vročinski stres se najprej pokaže z venenjem, rastlina lahko propade zaradi dehidracije; ob močni pripeki ožigi.
Odpri galerijo
V vročih dneh, ko temperature zraka presežejo 30 °C, lahko takšne razmere negativno vplivajo na številne rastline, zlasti če oskrba ni ustrezna. Izjeme so le nekatere rastline, ki se z vročino dobro spopadajo, tak primer so sukulente, ki ohranjajo vodo v mesnatih listih. Na splošno se vročinski stres najprej pokaže z venenjem, kar je zanesljiv znak za izgubo vode. Če to fazo spregledamo, se lahko stanje ob nadaljevanju vročine poslabša, saj se bodo rastline sčasoma posušile in propadle zaradi dehidracije.
Ob močni sončni pripeki se na njih pojavljajo tudi sončni ožigi. Ti so fiziološka motnja, ki nastane predvsem zaradi presežkov sončnega sevanja in/ali visokih temperatur. Poškodbe se lahko pojavijo na različnih sadnih vrstah, zelenjavi in okrasnih rastlinah. Pri pridelavi jabolk veljajo sončni ožigi za enega večjih vzrokov ekonomskih izgub po svetu. Simptomi na plodovih so različni, od belih lis do temno rjavih ožganin, odvisno od sorte in okoljskih dejavnikov.
Pojav je še izrazitejši v sušnem obdobju, ko ni dovolj vode, da bi izhlapevala iz rastline in jo s tem hladila. Plodovi se ne morejo skriti pred neugodnimi razmerami, zato so razvili obrambne mehanizme, kot so uravnoteženje prejete sončne energije prek ksantofilnega cikla, sinteza t. i. heat-shock proteinov, preprečevanje nastajanja oksidativne škode s sintezo antioksidativnih encimov in metabolitov, zmanjšanje poškodb UVB- sevanja in vidne svetlobe s kopičenjem pigmentov.
Nastanek ožigov lahko preprečimo z nekaterimi ukrepi, kot so ohlajevanje ozračja z razpršilci, uporaba mrež za senčenje, zavijanje plodov v vrečke ter nanos različnih pripravkov s škropljenjem, kot so kaolin, kalcijev karbonat ali lojevec, palmov vosek. Z uporabo v naravi prisotnih metabolitov, ki temelji na povišanju koncentracije že v plodu prisotnih metabolitov, ki pomagajo pri obrambi pred stresom. Sem spadajo: askorbinska kislina, tokoferoli, abscizinska kislina (ABA) ter antitranspiranti.
V poletnem času se pogosto gibamo v naravi, vrtičkarji smo vsakodnevno na vrtovih. Potrebna je previdnost, paziti je treba tudi na lastno zdravje zaradi vročine oziroma močnega sončnega sevanja. To sestavlja ultravijolično, vidno in infrardeče sevanje. UV-indeks je mednarodno sprejeta in enotna mera za moč ultravijoličnega sevanja, je podatek o moči sončnih žarkov oziroma intenzivnosti učinka ultravijoličnega sevanja na našo kožo. Odvisen je od več dejavnikov, od časa v letu in dnevu do geografskega položaja in nadmorske višine. Samo, ko je vrednost UV-indeksa 1 ali 2, zaščite ne potrebujemo.
Ob vrednostih od 7 do 9 je izpostavljenost velika, ob vrednosti 10 pa je bolje, da se soncu povsem izognemo. Priporočljivo je, da se mu ne izpostavljamo, ko je zelo močno, denimo okrog poldneva v poletnih mesecih oziroma takrat, ko je najtopleje (npr. med 11. in 15. uro), saj bodo poškodbe na koži globlje. Na primer pri UV-indeksu 6, ki se zlahka doseže opoldne spomladi in poleti, bo imela oseba z bolj občutljivim tipom kože sončne opekline po 10 do 15 minutah. Porjavelost je zaščitna reakcija kože na poškodbe, ki jih je povzročilo UV-sevanje, je torej znak poškodb zaradi sonca. Zdrava porjavelost ne obstaja. Izpostavljanje soncu povzroča nastanek materinih znamenj in peg, dolgoročneje pa staranje kože.
Če se ta stara zaradi izpostavljanja UV-žarkom, se bo stanjšala in hitreje izgubila elastičnost. Če se zaradi narave dela ne moremo izogniti izpostavljenosti soncu, se moramo zaščititi z uporabo oblačil, nanosom ustreznih krem za sončenje in po možnosti z zagotovitvijo sence.
Ob močni sončni pripeki se na njih pojavljajo tudi sončni ožigi. Ti so fiziološka motnja, ki nastane predvsem zaradi presežkov sončnega sevanja in/ali visokih temperatur. Poškodbe se lahko pojavijo na različnih sadnih vrstah, zelenjavi in okrasnih rastlinah. Pri pridelavi jabolk veljajo sončni ožigi za enega večjih vzrokov ekonomskih izgub po svetu. Simptomi na plodovih so različni, od belih lis do temno rjavih ožganin, odvisno od sorte in okoljskih dejavnikov.
Pojav je še izrazitejši v sušnem obdobju, ko ni dovolj vode, da bi izhlapevala iz rastline in jo s tem hladila. Plodovi se ne morejo skriti pred neugodnimi razmerami, zato so razvili obrambne mehanizme, kot so uravnoteženje prejete sončne energije prek ksantofilnega cikla, sinteza t. i. heat-shock proteinov, preprečevanje nastajanja oksidativne škode s sintezo antioksidativnih encimov in metabolitov, zmanjšanje poškodb UVB- sevanja in vidne svetlobe s kopičenjem pigmentov.
Preventiva pred ožigi
Nastanek ožigov lahko preprečimo z nekaterimi ukrepi, kot so ohlajevanje ozračja z razpršilci, uporaba mrež za senčenje, zavijanje plodov v vrečke ter nanos različnih pripravkov s škropljenjem, kot so kaolin, kalcijev karbonat ali lojevec, palmov vosek. Z uporabo v naravi prisotnih metabolitov, ki temelji na povišanju koncentracije že v plodu prisotnih metabolitov, ki pomagajo pri obrambi pred stresom. Sem spadajo: askorbinska kislina, tokoferoli, abscizinska kislina (ABA) ter antitranspiranti.
Številni pridelovalci imajo pridelavo tudi v zaprtih prostorih, v teh vročih dneh se temperatura v rastlinjaku pogosto dvigne nad 35 °C, kar preprečuje dobro oplojevanje predvsem paprike, paradižnika in vseh drugih rastlin v rastlinjaku. Na njih se pojavljajo sončni ožigi ter pogosto tudi rjavi madeži na plodovih, kar je odraz pomanjkanja kalcija. Pri visoki temperaturi ta ni več mobilen po rastlini. Eden najpomembnejših ukrepov je znižanje temperature v rastlinjaku.
Sončne opekline
V poletnem času se pogosto gibamo v naravi, vrtičkarji smo vsakodnevno na vrtovih. Potrebna je previdnost, paziti je treba tudi na lastno zdravje zaradi vročine oziroma močnega sončnega sevanja. To sestavlja ultravijolično, vidno in infrardeče sevanje. UV-indeks je mednarodno sprejeta in enotna mera za moč ultravijoličnega sevanja, je podatek o moči sončnih žarkov oziroma intenzivnosti učinka ultravijoličnega sevanja na našo kožo. Odvisen je od več dejavnikov, od časa v letu in dnevu do geografskega položaja in nadmorske višine. Samo, ko je vrednost UV-indeksa 1 ali 2, zaščite ne potrebujemo.
Če Lovrenc (10. avgust) jasen, bo grozd strden in vincar glasen.
Ob vrednostih od 7 do 9 je izpostavljenost velika, ob vrednosti 10 pa je bolje, da se soncu povsem izognemo. Priporočljivo je, da se mu ne izpostavljamo, ko je zelo močno, denimo okrog poldneva v poletnih mesecih oziroma takrat, ko je najtopleje (npr. med 11. in 15. uro), saj bodo poškodbe na koži globlje. Na primer pri UV-indeksu 6, ki se zlahka doseže opoldne spomladi in poleti, bo imela oseba z bolj občutljivim tipom kože sončne opekline po 10 do 15 minutah. Porjavelost je zaščitna reakcija kože na poškodbe, ki jih je povzročilo UV-sevanje, je torej znak poškodb zaradi sonca. Zdrava porjavelost ne obstaja. Izpostavljanje soncu povzroča nastanek materinih znamenj in peg, dolgoročneje pa staranje kože.
Sončni ožigi so fiziološka motnja, ki nastane predvsem zaradi presežkov sončnega sevanja in/ali visokih temperatur.
Če se ta stara zaradi izpostavljanja UV-žarkom, se bo stanjšala in hitreje izgubila elastičnost. Če se zaradi narave dela ne moremo izogniti izpostavljenosti soncu, se moramo zaščititi z uporabo oblačil, nanosom ustreznih krem za sončenje in po možnosti z zagotovitvijo sence.