Osvežili Slovensko planinsko pot

Planinska zveza Slovenije redno skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 km. Po planinskih poteh, ki so prosto dostopne vsem, bi lahko več kot sedemkrat obkrožili Slovenijo po državni meji. Zanje skrbijo markacisti, člani planinskih društev. Trenutno je registriranih 885 markacistov PZS, ki poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, za dobro vseh nas.

Slovensko planinsko pot (SPP) so odprli leta 1953 v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji, in sicer na pobudo njenega idejnega očeta Ivana Šumljaka (1899–1984), profesorja zemljepisa, kronista, vsestranskega planinca in aktivnega markacista PD Maribor Matica.
Označujeta jo številka 1 in Knafelčeva markacija (rdeč kolobar z belo piko v sredini), tako kot SPP pa je tudi markacija zaščitena blagovna znamka.
Slovenska planinska pot vodi od severovzhoda do jugozahoda Slovenije po večini gorskega sveta: od Maribora prek Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Mojstrane, kjer vstopi v Julijske Alpe in se povzpne na nekaj najvišjih slovenskih vrhov; nato se usmeri proti zahodu in jugu in pripelje do Debelega rtiča pri Ankaranu ob Jadranskem morju. O njeni priljubljenosti priča podatek, da je bilo izdanih že več kot 200.000 Dnevnikov s Slovenske planinske poti, do danes pa jo je v celoti prehodilo 10.656 planincev, med njimi številni tujci.

»Planinska zveza si ob bližajoči se 70-letnici legendarne poti, ki jo bomo zaznamovali leta 2023, prizadeva za še večjo prepoznavnost in urejenost SPP, ki je spomladi 2020 dobila novo grafično podobo,« so povedali na PZS.

Po zgledu sodobnih pohodniških poti, ki nastajajo v tujini in pri nas, je krovna planinska organizacija letos postavila informacijske table o Slovenski planinski poti na vse ključne točke in jo še dodatno označila na terenu, obetata pa se tudi posodobitev in nadgradnja spletne strani spp.pzs.si. Na voljo je aplikacija maPZS, ki s pametnim telefonom lahko pomaga na terenu. Poleti so na instagramu vzpostavili stran Slovenian Mountain Trail, ki v angleškem jeziku promovira pot in vabi obiskovalce k nepozabnemu doživetju slovenskih gora.


PZS je s terena večkrat prejela pripombe, da je pot na Razor prezahtevna, da bi bila vključena v Slovensko planinsko pot. »Tehnična skupina markacistov si jo je ogledala in pod taktirko Jožeta in Jurija Videca letos na najzahtevnejšem delu namestila dodatne stopne kline, ki pomagajo pri napredovanju. Kljub temu pot od sedla Planja na Razor ostaja zelo zahtevna, na takšne naletimo še na marsikaterem delu Slovenske planinske poti. Se je pa ob pregledu po akciji izkazalo, da je pot od sedla Planja do Mlinarice v slabem stanju in jo je z vidika varnosti nujno zapreti. Z akcijo bo treba počakati na prihodnje leto,« pojasnjuje strokovna sodelavka PZS Katarina Kotnik. Če bo vreme letos omogočalo delo na terenu, je pred markacisti še popravilo poti z Ledin na Koroško Rinko, ki je tudi naj planinska pot 2021. Zaradi izpostavljenosti terena in naravnih vplivov jo bo v zgornjem delu treba tudi prestaviti.


Na SPP se že drugo leto odpravljajo slepe in slabovidne osebe v okviru akcije Slepi in slabovidni po Slovenski planinski poti, ki jo pripravlja Odbor za invalide/osebe s posebnimi potrebami, ki deluje pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Lani in letos so slepi in slabovidni tako skupaj zbrali že 24 žigov SPP in štiri žige razširjenje SPP. O morebitni širitvi in podaljšanju SPP ali celo vzpostavitvi krožne poti na Planinski zvezi Slovenije ne razmišljajo.