Otroci in zasloni: številne negativne pretirane posledice uporabe
Prezgodnja in čezmerna izpostavljenost zaslonom ima škodljive posledice, ki se jih starši še ne ali premalo zavedajo, so strokovnjaki z različnih področij zdravja in razvoja nedavno opozorili na srečanju, ki sta ga organizirala Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni v okviru projekta Odklop.
Čas pred zasloni, h kateremu se šteje gledanje televizije, uporaba računalnikov, tablic in pametnih telefonov, lahko negativno vpliva na otrokovo telesno zdravje, kognitivni razvoj, razvoj socialnih veščin in jezikovnih spretnosti. Nekatere posledice se pokažejo v že predšolskem obdobju, številne pa z vstopom v šolo.
Dr. Mateja Vintar Spreitzer, dr. med., spec. pediatrije s posebnimi znanji iz razvojne nevrologije, je med drugim opozorila, da se število otrok, ki obiskujejo razvojne ambulante s centri za zgodnjo obravnavo in pediatrične ambulante, iz leta v leto veča.
Med obravnavanimi so tudi malčki, ki imajo določene pomanjkljivosti ali odstopanja v razvoju, kar je lahko povezano s čezmerno izpostavljenostjo zaslonom v zgodnjem obdobju.
»Motnja pozornosti, vedenjske težave, zaostanki na področju komunikacije, govora in jezika, odstopanja na področju vedenja in čustvovanja in motnje spanja so lahko posledica čezmerne uporabe zaslonov. Raziskave kažejo, da je ta pri malčkih povezana s slabšo pripravljenostjo za vstop v šolo, slabšo pismenostjo in slabšimi bralnimi sposobnostmi.«
Uporaba da, vendar z upoštevanjem smernic
Z zasloni ni nič narobe, če se jih uporablja premišljeno, v skladu s smernicami pediatrov. Predvsem pa mora imeti otrok dovolj priložnosti za gibanje, preživljanje časa na prostem, za raziskovalno igro in druženje z vrstniki ter bližnjimi osebami.
Vse to je za razvoj v predšolskem obdobju zelo pomembno, saj med drugim ugodno vpliva na razvoj možganov ter vzpostavlja pogoje za čustveno, socialno in kognitivno zdrave odrasle posameznike.
Po drugi strani je čas pred zaslonom, tako Mateja Vintar Spreitzer, tudi čas sedenja, torej prosti čas, ki ga otroci ne izkoristijo za gibalne aktivnosti.
»Preveč sedenja in preživljanja prostega časa pred zasloni ob visokokalorični prehrani vodi k preveliki telesni masi in manjši telesni zmogljivosti, povezano je tudi z motnjami vida. Veliko navad izhaja iz predšolskega obdobja in se prenašajo v naslednja obdobja, zato je pomembno, da že v zgodnjih letih vzpostavimo ustrezne navade in rutine.«
Priporočila in usmeritve
V predšolskem obdobju je ključno, da otroci zaslone uporabljajo skupaj s starši. To ni pomembno le z vidika varne uporabe elektronskih naprav, pomaga pri razumevanju jezika, vsebine, utrjuje skupne vrednote in navaja na varno uporabo interneta, temveč koristi odnosu med otroki in starši, saj se ob skupni izkušnji krepi medsebojna povezanost.
Pri tem je treba upoštevati časovne smernice in usmeritve za uporabo zaslonov pri otrocih.
Poleg drugih vsebin časovna priporočila in usmeritve navajajo smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so jih pripravili primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, skupaj in ob široki podpori strokovnjakov z drugih področij, kot so šolski zdravniki, otroški psihiatri, psihologi, delovni terapevti, logopedi, medicinske sestre, specialni pedagogi, predstavniki Zavoda za šolstvo, NIJZ, Logouta, projekta Safe.si in drugi.
Otroci od rojstva do dopolnjenega drugega leta naj nimajo stika z zasloni. V starosti od dveh do petih let naj jih uporabljajo manj kot uro na dan in v navzočnosti staršev. Čas naj bo sorazmeren s starostjo, kar pomeni manjši otrok, manj zaslonov.
Otroci od šestih do devetih let naj v prostem času ne bodo pred zasloni več kot uro na dan, v obdobju od 10 do 12 let ne več kot uro in pol na dan, v starosti od 13 do 18 let naj uporaba zaslonov zavzame največ dve uri v prostega časa. Dobro je vedeti: časovna priporočila za rabo zaslonov veljajo za prosti čas.
Preventiva je pomembna
Otroci v prvi triadi naj nimajo svojega pametnega telefona in naj zaslone uporabljajo samostojno le izjemoma, denimo, ko to narekuje šolsko delo. Leja Mauko, magistrica psihologije in ustanoviteljica Razvojnega kotička, opozarja, da zasloni nikoli ne smejo biti sredstvo za tolažbo, saj to, čeprav je rešitev na kratek rok učinkovita, lahko vodi v motnje čustvovanja.
»Čeprav se uporaba zaslonov v času čustvenih izbruhov otrok zdi kot hitra in učinkovita rešitev za umirjanje, ta metoda na dolgi rok ne prinaša koristi – ne za starša ne za otroka. Kvečjemu je nasprotno,« je poudarila Leja Mauko in pojasnila, da je čustveni izbruh le eden od načinov, kako se otrok sooča s frustracijo.
»Starši ga želimo obvarovati pred bolečino, razočaranjem, jezo in žalostjo, zato želimo preusmeriti njegovo pozornost in ga posadimo pred risanko ali pa mu v roke damo pametni telefon. Vendar prav tukaj tiči problem: če mu vsakič preusmerjamo pozornost, otrok ne razvije t. i. frustracijske tolerance.
Odvzamemo mu priložnost, da se ob ljubeči in sočutni podpori odrasle osebe uči svoja čustva prepoznati, razumeti in izraziti oziroma se z njimi spopasti na zdrav in konstruktiven način. Hkrati pri njem razvijamo nepodporne vzorce spoprijemanja s stresom, ki jih prenaša naprej v najstniško obdobje in celo odraslost.«
Pretirana uporaba zaslonov med drugim slabo vpliva na vid in vse več otrok ter mladostnikov je kratkovidnih. Za preprečevanje kratkovidnosti je treba upoštevati pravilo 20-20-20: po 20 minutah uporabe zaslona je treba vsaj 20 sekund gledati 20 metrov v daljavo, otroci in mladostniki naj se ob tem vsaj dve uri na dan gibajo na prostem in na dnevni svetlobi.
Predvsem pa naj bodo starši pozorni na znake čezmerne uporabe, ki se kažejo, kot navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), s spremembo spalnih, prehranjevalnih in higienskih navad, s čustvenim nihanjem, agresijo, kadar je onemogočen stik z zaslonom, z izgubo občutka za čas, laganjem glede uporabe zaslonov, stalnim razmišljanjem o aktivnostih z zasloni, z izgubo zanimanja za druge aktivnosti, zapiranjem vase, zmanjšanjem socialnih stikov in slabšo koncentracijo oziroma kar nezmožnostjo ohraniti koncentracijo.
Med počitnicami čim manj zaslonov
Ker je vse to bolje preprečiti, je za omejevanje uporabe zaslonov in predvsem za njihovo varno uporabno dobro izkoristiti tudi prvomajske in še bolj poletne počitnice. Pri organizaciji logout.org navajajo preproste ukrepe, ki pa naj ne bodo aktualni le med prostimi dnevi.
Na telekom.si/pametno in v Telekomovih centrih je denimo na voljo pripomoček Družinski načrt, ki je nastal v sodelovanju z Logoutom in je namenjen pripravi družinskega načrta, ki družinske člane vodi čez točke, da se lahko lažje pogovorijo in dogovorijo o družinskih pravilih, ki veljajo za vse.
Povzetek: Pomembno je, da se o pametni, uravnoteženi in varni rabi tehnologij z otroki pogovarjamo in da smo ne nazadnje starši pri tem dober zgled. Smiselno je sestaviti družinski načrt uporabe zaslonov, ki naj velja naj za vse družinske člane. Med obroki naj bodo zasloni ugasnjeni in umaknjeni.
Določimo uro v dnevu, ko vsi družinski člani zaslone ugasnemo. Dve uri pred spanjem ne uporabljajmo elektronskih naprav. Televizija naj ne bo vključena za ozadje, tudi računalnike po uporabi ugasnimo. Otroci naj zaslone za prostočasne dejavnosti uporabljajo v skupnem prostoru.
Pred spanjem in ponoči naj otrok ali mladostnik v svoji sobi nima elektronskih naprav. Določimo mesto, kjer vsi družinski zasloni ostanejo čez noč. Večkrat si privoščimo dan brez zaslonov: družinski izleti, pa čeprav po bližnji okolici, naj minejo brez elektronske spremljave, prav tako različne igre na prostem, prilagojene starosti otrok, ki se jih aktivno udeležujemo tudi odrasli.
Kadar vreme ni naklonjeno zabavi na prostem, naj ne bodo rešitev zasloni.
Oživimo namizne igre, skupaj z večjimi in manjšimi otroki se preizkusimo v raznih ročnih spretnostih, izdelujmo izdelke iz papirja, volne, lesa ali drugih materialov, manjše in večje otroke aktivno vključimo v skupno pripravo obrokov, gospodinjska dela, rešujmo uganke, skupaj pojmo in plešimo ter mladeži približajmo branje.
Mlajšim naj knjige berejo starši, starejšim pa naj sami z zgledom pokažejo, da je branje prav zabavno.
