NAJBOLJŠI PRIJATELJI
Otroci v pasji šoli
Pes pride v družino pogosto na željo otrok, zato je prav, da tudi oni sodelujejo pri njegovi vzgoji, včasih pa še pri resnejšem šolanju, ampak le, ko to zares zmorejo.
Odpri galerijo
Koliko naj bodo otroci stari, da lahko uspešno sodelujejo na tečaju pasje šole? Ali so pri tem razlike med dečki in deklicami? V kakšen tečaj jih je smiselno vključiti in v katero šolo? Na ta in podobna vprašanja ni vedno lahko odgovoriti, saj se tako otroci kot psi med seboj razlikujejo.
Tudi psi utegnejo biti razlog, da odsvetujemo, naj jih na tečaju vodi otrok. Pri tem ni najpomembnejša velikost psa, čeprav je seveda važno, ali ga lahko otrok tudi fizično zadrži ali ne. Največkrat so vzrok njegovi nagoni in temperament pa tudi nezadostna povezanost z otrokom.
Zato je najbolje takoj prvo uro preveriti, ali je otrok v okoliščinah tečaja sploh sposoben voditi psa, in nato upoštevati mnenje inštruktorja. Če se izkaže, da je primernejši kdo od staršev (ali druga odrasla oseba), naj na vadišču raje ta dela z živaljo. Otrok naj ga z roba vadišča mirno opazuje, doma pa skupaj ponavljata vaje. V vsakem primeru morajo otroka, bodisi kot vodnika bodisi zgolj kot opazovalca, na tečaj vedno pripeljati odrasli.
Če starši želijo, da bi tečaj obiskoval otrok in se inštruktor s tem strinja, naj bo to v pasji šoli, kjer pse učijo brez grobosti in kjer v skupinah ni veliko tečajnikov. V majhnih skupinah se lahko inštruktorji lažje in dlje posvečajo vsakemu posamezniku. Otroku samo zato, ker je otrok, ne morejo in ne smejo namenjati več pozornosti in časa kot preostalim tečajnikom, zato je zelo pomembno, da starši mladih vodnikov tudi sami iz ozadja sledijo pouku, da mu lahko doma priskočijo na pomoč.
Če otroci še ne morejo sodelovati na tečaju, si pa zares želijo delati s psi, jih lahko pod vodstvom in po navodilih staršev doma učijo različne trikce. Pri tem se zelo zabavajo oboji, otroci in psi, zato je tako sodelovanje odličen način za utrjevanje povezanosti med njimi.
*Karmen Zahariaš je inštruktorica vzgoje in šolanja družinskih psov
Prisluhnite inštruktorju
Včasih starši na vsak način želijo, naj psa na tečaju vodi otrok, ker »je to njegov pes«, inštruktorji pa smo tisti, ki realno ocenimo, ali je to zares smiselno. Če zamisel odsvetujemo, staršem včasih le s težavo razložimo, zakaj. Ni namreč vedno lahko najti pravih besed, da ne bi prizadeli njihovih čustev in pričakovanj, in to je še veliko težje, če v isti skupini sodeluje drug otrok, ki pa se s svojim psom dobro ujame in lahko uspešno sledi poteku tečaja.Prav je, da otroci sodelujejo pri vzgoji psa, vendar po svojih močeh.
Tudi psi utegnejo biti razlog, da odsvetujemo, naj jih na tečaju vodi otrok. Pri tem ni najpomembnejša velikost psa, čeprav je seveda važno, ali ga lahko otrok tudi fizično zadrži ali ne. Največkrat so vzrok njegovi nagoni in temperament pa tudi nezadostna povezanost z otrokom.
Zato je najbolje takoj prvo uro preveriti, ali je otrok v okoliščinah tečaja sploh sposoben voditi psa, in nato upoštevati mnenje inštruktorja. Če se izkaže, da je primernejši kdo od staršev (ali druga odrasla oseba), naj na vadišču raje ta dela z živaljo. Otrok naj ga z roba vadišča mirno opazuje, doma pa skupaj ponavljata vaje. V vsakem primeru morajo otroka, bodisi kot vodnika bodisi zgolj kot opazovalca, na tečaj vedno pripeljati odrasli.
Izbira šole
Tečaji potekajo po vnaprej določenem učnem programu. V pasjih šolah učimo skrbnike, kako naj sami učijo pse, saj je to pogoj za kasnejše samostojno delo in prijetno življenje s psom. V začetnih tečajih jim predstavimo najpomembnejša načela učenja in osnove pasjega komuniciranja, kar nato uporabljajo pri praktičnem delu. Otroci vsemu temu včasih težko sledijo ali pa si stvari po svoje razlagajo, zato naj tečaj raje obiskujejo starši, še zlasti tisti, ki imajo tudi sami prvič psa, nato pa naj pridobljeno znanje na primeren način posredujejo otrokom.Starost je pomembnaTu in tam se na tečajih pojavijo in nas navdušijo otroci, ki se s svojimi psi zelo dobro ujamejo in marsikdaj s spretnostjo in prizadevnostjo zasenčijo preostale tečajnike. Po mojih izkušnjah so to v glavnem deklice, najpogosteje starejše od devet let, včasih pa nas preseneti tudi kateri prizadeven fant v podobni starosti. Čeprav se ti otroci ob učenju psa tudi sami zabavajo, pa delo na tečaju jemljejo resno. V odnosih s psi so dosledni, potrpežljivi in razumevajoči, opazimo pa lahko tudi, da jim omejitve in pravila niso tuji.
Če starši želijo, da bi tečaj obiskoval otrok in se inštruktor s tem strinja, naj bo to v pasji šoli, kjer pse učijo brez grobosti in kjer v skupinah ni veliko tečajnikov. V majhnih skupinah se lahko inštruktorji lažje in dlje posvečajo vsakemu posamezniku. Otroku samo zato, ker je otrok, ne morejo in ne smejo namenjati več pozornosti in časa kot preostalim tečajnikom, zato je zelo pomembno, da starši mladih vodnikov tudi sami iz ozadja sledijo pouku, da mu lahko doma priskočijo na pomoč.
Če otroci še ne morejo sodelovati na tečaju, si pa zares želijo delati s psi, jih lahko pod vodstvom in po navodilih staršev doma učijo različne trikce. Pri tem se zelo zabavajo oboji, otroci in psi, zato je tako sodelovanje odličen način za utrjevanje povezanosti med njimi.
*Karmen Zahariaš je inštruktorica vzgoje in šolanja družinskih psov