Otrok ne potrebuje gore daril

Že sredi novembra so nas oglaševalci začeli zasipati z reklamami, zdi se, da so božično-novoletni prazniki iz leta v leto bolj potrošniško naravnani. Mnogi so tega že siti, za otroke pa je ves ta cirkus večinoma zelo vabljiv. Zakaj je tako, smo vprašali Eleno Kecman, univ. dipl. pedagoginjo in specializantko psihoterapije iz Ljubljane, ki ima veliko znanja in izkušenj in staršem pogosto pomaga s konkretnimi usmeritvami, kako najti najboljše vzgojne poti, ki so pisane na kožo njim in njihovim otrokom. »Ali je novoletna ponudba vabljiva za otroke, je odvisno predvsem od staršev in tistih ljudi, ki so za otroka pomembni. Če darila in bleščeča zunanjost niso pomembni za starše, tudi za otroka ne bodo. Otrok se namreč vede po merilih okolice. Gore daril in pričakovanj si ni izmislil sam. Čim manj pozornosti starši posvečajo nakupovanju in darilom, tem manj daril bo otrok želel in pričakoval. Ljudje, ki so zadovoljni s svojim življenjem in sami s seboj, večinoma ne čutijo prevelike želje po materialnih dobrinah in darilih. Obdarovanje je seveda pomembno, saj tudi tako otroku pokažemo, da se nam zdi pomemben, ga imamo radi in ga želimo razveseliti. A za to ne potrebujemo velike količine daril, še posebno ne dragih. Otrok bo zadovoljen tudi z enim darilom, ki si ga želi iz srca. Treba mu je prisluhniti, se z njim pogovarjati, opazovati, kaj rad počne, in temu primerno kupiti ali izdelati darilo, ki ga bo razveselilo.«
Skratka, če želimo ugotoviti, kaj ga resnično veseli in česa si želi, čas posvetimo otroku, ne letanju od ene trgovine do druge, pravi sogovornica. Tudi v svoji svetovalnici EnoVita staršem polaga na srce, da je kakovostno preživeti čas z otrokom zanj največja dragocenost. »Skupen čas je največje darilo, ki mu ga lahko daste vsak dan. Nič ne stane in je največ vredno.«

Vsega ne more dobiti

Kako naj torej preživimo december, da bo otrokom ostal v lepem spominu, čeprav ne bodo dobili vsega, kar si pod vplivom reklam in potrošniške mrzlice želijo? Najpomembnejša sta odnos staršev do otroka in odnos med starši, zatrjuje Elena Kecman. Če so odnosi v družini kakovostni in če ni veliko sedenja pred TV- in računalniškimi zasloni, potem je velika verjetnost, da otrok ne bo želel in iskal toliko zunanjih dražljajev, kot so materialne dobrine, ki ga bodo zadovoljile le za kratek čas. Kecmanova spet poudari, da je pomemben čas, ki ga kakovostno preživimo z otrokom. »To pomeni, da se skupaj igramo, beremo knjige, se pogovarjamo. Otroci zelo veliko razmišljajo in so se pripravljeni pogovarjati o marsičem, če jim le damo priložnost za pogovor, ko oni želijo. Takrat jim prisluhnimo in pustimo vse drugo. Presenečeni boste, kaj vse vam imajo povedati, in to že v prvih letih.« Veliko jim pomeni, če se skupaj odpravimo na izlet v naravo, na ogled okrašenega mesta, če skupaj uživamo v zimskih radostih, kot so drsanje, sankanje, smučanje, kepanje, delanje snežaka. Prav tako jim je všeč ustvarjanje s starši (npr. novoletnih voščilnic) in obisk kulturnih prireditev (gledališke predstave in filmi, branje pripovedi v knjižnicah …). Starši morajo biti dosledni, da ne zaidejo v pretirano kupovanje daril, ki jih otroci ne potrebujejo. Če bodo vztrajali pri čim manj darilih, bo otrok dojel, da je njegova želja po veliko darilih nesprejemljiva, in se bo tako naučil sprejemati, da ne morejo biti zadovoljene vse njegove želje. S tem ga naučimo, kako sprejemati frustracije ob neizpolnitvi želja, in mu damo odlično popotnico za življenje, je prepričana sogovornica, ki pravi, da je ob poplavi oglasov in široki paleti možnosti dostopa do različnih dobrin za starše kar izziv ohraniti zdrav odnos do primernega obdarovanja in drugih vzgojnih pristopov. Natalija
Mljač