Endokrinologinja Marija Pfeifer opozarja: takšne so posledice hujšanja z ozempicom

Oprah Winfrey je zaradi njega »končno srečna«, soproga Ozzyja Osbourna, Sharon Osbourne, pa zadnje čase sicer priznava, da je mogoče malce pretiravala, saj je shujšala preveč, a »čudovito je biti vitek«.

Po tedenskih injekcijah semaglutida, ki spada v skupino agonistov receptorjev GLP-1, vse pogosteje posegajo tudi bolj ali manj znane Slovenke. Semaglutid v telesu posnema delovanje inkretina, glukagonu podobnega peptida 1 (GLP-1), ki spodbuja izločanje inzulina, pospeši odstranjevanje krvnega sladkorja iz krvnega obtoka in izboljša glikemični nadzor.

Človeški GLP-1 ni uporaben kot zdravilo, ker se v telesu razgradi v dveh do treh minutah. Toda v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so odkrili, da strup kuščarja, ki ga najdemo na jugovzhodu ZDA, vsebuje peptid, podoben GLP-1, ki se razgrajuje mnogo počasneje – zdravilo iz njega so si sladkorni bolniki dajali le kot dve injekciji na dan.

Medtem so znanstveniki družbe Novo Nordisk hoteli še več in razvili agonist receptorja GLP-1, ki se injicira le enkrat na teden. Zaradi razlogov, ki ostajajo skrivnost, je semaglutid, ki se prodaja pod blagovnima znamkama Ozempic in Wegovy, povzročil močno zmanjšanje telesne teže. Sto kilogramov težka ženska z zdravilom zlahka izgubi petnajst do dvajset kilogramov. Ljudje, ki so se že od otroštva trudili shujšati, so nenadoma zaživeli. In svet postaja vse bolj vitek …

Ko se zdravilo ukine, vsi učinki izzvenijo

»Semaglutid je nedvomno čudovito zdravilo,« pove prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. interne medicine, endo­krinologinja. »Je krasno odkritje in v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 izjemno učinkovito. Ne le to; zdravi tudi pridružene bolezni.

Predvsem srčno-žilne bolezni, saj so študije pokazale, da se je v skupini sladkornih bolnikov, ki je prejemala semaglutid, znatno zmanjšala tudi pojavnost možganske in srčne kapi ter drugih srčno-žilnih dogodkov.

Lani avgusta pa je izšel članek, ki je potrdil, da ima podobne ugodne 'stranske' učinke tudi pri tistih, ki so ga prejemali zaradi debelosti, a nimajo sladkorne bolezni.«

Vse to se seveda sliši izjemno, vendar žal ni brez posledic. »Ker po semaglutidu posegajo tudi tisti, ki ga za nadzorovanje sladkorne bolezni ne potrebujejo, ga je začelo primanjkovati za sladkorne bolnike,« poudari Marija Pfeifer.

Še več; če posameznik, ki zdravilo uporablja za zmanjšanje telesne teže, ne spremeni življenjskega sloga, bo po opustitvi zdravila brez izjeme vse izgubljene kilograme pridobil nazaj. »To je namreč izjemno potentno zdravilo,« nadaljuje zdravnica, »deluje na možganske centre, ki regulirajo sitost.

Pri hujšanju je tako učinkovito zato, ker vpliva tudi na t. i. hedonistične centre. Tisti, ki so prej tako silno hlepeli in hlastali po hrani, da jih ni moglo nič ustaviti, se pod vplivom zdravila z njo sploh ne ubadajo več. Tisto, čemur se prej nikakor niso mogli upreti, po­stane nevabljivo. Poleg tega se upočasni praz­njenje želodca in se tudi tako poveča občutek sitosti. Ko se zdravilo ukine, vsi ti učinki izzvenijo.«

Pri dostopnosti semaglutida se kaže, da obstaja tudi v Sloveniji veliko sivo polje. Če ima denar, ga namreč lahko s samoplačniškim, belim receptom dobi malodane kdorkoli. Veliko ljudi ga prejema celo na zeleni recept na račun zavarovalnice, čeprav nimajo sladkorne bolezni.

»Zdravnikom, ki ga predpisujejo na ta način, ne bi škodilo malce etičnega premisleka,« je jasna Marija Pfeifer. »To, da morajo bolniki z diabetesom zaradi pomanjkanja ozempica svoje zdravljenje prekiniti oziroma spremeniti, ker po zdravilu posegajo tudi tisti, ki bi lahko na številne druge načine izgubili 'tistih pet ali deset kilogramov', je žalostno.«

Hujšanje je dolgotrajen proces

»Semaglutid je odlično zdravilo za zdravljenje debelosti, o tem ni dvoma,« nadaljuje strokovnjakinja, »a debelost mora biti najprej pri pacientu opredeljena kot diagnoza. Kriteriji zanjo so indeks telesne mase vsaj 30 kg/m2 ali več, povečan obseg pasu itn.

Debelost je kronična bolezen, hujšanje v tem primeru pa dolgotrajen proces, ki nujno zahteva celosten pristop; stalno podporo in vodenje več zdrav­stvenih strokovnjakov, kot so medicinske sestre, zdravniki, fizioterapevti ali kineziologi in še posebno psihologi. Samo predpis zdravila semaglutid za hujšanje je zelo kratkoviden ukrep, saj je brez trajnega strokovnega vodenja in dolgoročne spremembe življenjskega sloga obsojen na neuspeh.

Po ukinitvi semaglutida se namreč skoraj vsi, ki jim je uspelo shujšati in izgubiti veliko kilogramov, v kratkem ali malo daljšem času zredijo nazaj.«

Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka interne medicine, endokrinologinja Foto: Roman Šipić

Semaglutid ima na začetku zdravljenja lahko številne stranske učinke, zato se uvaja v majhnih odmerkih, ki se jih potem vsak mesec postopoma povečuje. »Pogosti so občutki siljenja na bruhanje, celo dejansko bruhanje, driska, zaprtje,« razloži endokrinologinja.

»Med manj pogoste, a nevarne stranske učinke sodijo nastanek žolčnih kamnov in vnetje žolčnika, hujši zaplet je vnetje trebušne slinavke. Semaglutida načeloma ne smejo prejemati bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1, bolniki s tipom 2 pa morajo biti ob njegovi uvedbi izjemno previdni, če sočasno uživajo še druga zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, da ne pride do prevelikega padca ravni glukoze.

Prav tako ga ne smejo prejemati bolniki s sicer zelo redkim medularnim rakom ščitnice. Ker zdravilo znatno upočasni praznjenje želodca, so mogoči zapleti pri uvajanju anestezije pred kirurškimi posegi, saj imajo ti bolniki kljub postenju čez noč naslednji dan še hrano v želodcu in bruhajo, vdihnejo želodčno vsebino in zbolijo za pljučnico.

Zdravilo lahko povzroči tudi popolno 'negibnost' mišične stene želodca (gastroparezo) in zaužita hrana ostaja v želodcu, dokler se je interventno ne odstrani.«

Ozempicov obraz

Vse pogosteje se, kot o enem izmed »stranskih učinkov«, govori tudi o t. i. ozempic obrazu. »Hitro hujšanje seveda pomeni izgubljanje maščobe tudi v predelu obraza. Kdor hitro izgublja kilograme, tvega upadel, povešen obraz, ki spominja na okostnjake, pokrite s kožo.

Na ljubljanskih prizoriščih sem videla že nekaj takšnih in ob njih se vprašam, ali so na ozempicu. In za nekatere vem, da so. To se zgodi tistim, ki pretiravajo s hujšanjem in gredo v drugo skrajnost.«

Polstrokovni znanstveni članki za »zdravljenje ozempik obraza« predlagajo »rešitve« – drage estetske posege. Na vprašanje o posledicah obsedenosti, za katero je izguba telesne teže lahko samo prvi korak, Marija Pfeifer odgovori: »Hujšanje in uporaba semaglutida zgolj za to, da boš na plaži poleti videti lep/a, je zloraba tega zdravila.

Kje je meja? Farmacevtska industrija je prepoznala človeško slabost, da ljudje v življenju, če se le da, ubiramo bližnjice. Zdaj se že testirajo zdravila, ki bodo spodbujala hujšanje, a sočasno blažila ali celo preprečila izgubo mišične mase, ki vedno spremlja hujšanje, a je manjša, če ljudje med hujšanjem pridno vadijo.

Pirove zmage

Ljudje bi bili radi vitki. A več je takih, ki v to ne bi vložili veliko napora. Ne le da bodo na voljo zdravila, ki bodo blažila upad mišične mase, temveč bomo kmalu lahko posegali tudi po takšnih, ki bodo celo gradila mišice, ne da bi vadili.

Razvoj takih zdravil je pomemben za preprečevanje nekaterih bolezenskih stanj, kot je starostna mišična oslabelost (sarkopenija), za rehabilitacijo po hudih zlomih in zdravljenje nekaterih nevroloških bolezni, pa tudi za preprečevanje izgube mišične mase med hujšanjem pri bolezenski debelosti.

Verjetno pa bodo te nove izsledke znanosti tako kot pri ozempicu nekateri, tudi industrija, uporabili za zadovoljevanje človekove po­trebe, da pride do cilja s čim manj napora, in kovali dobičke.«

Žal so zmage, dosežene na tak način, če gledamo dolgoročno, pirove. Morda je čas, da se ženske začnemo zavedati, da je vse, kar po­trebujemo za »poletno telo«, telo in – poletje.

Preberite še: Samo Rugelj o profesionalnih športnih amaterjih in hujšanju z ozempicom