VRT
Ozimnica v pesku
Če smo pridelali preveč korenja, repe, pese, krompirja, da bi jih porabili sproti, jih spravimo za ozimnico; zasipnico lahko naredimo na vrtu ali v zaboju, ki naj stoji v kleti.
Odpri galerijo
Večino pridelkov smo že pospravili z vrta, nekaj pa jih je morda še ostalo. Če jih ne porabimo sproti, jih je treba nekako spraviti, da bodo čim dlje ohranili svežino. Dlje obstojne vrtnine, na primer korenje, pastinak, rdeča pesa, repa, koleraba in druge korenovke in gomoljnice, pospravimo na hladno, najbolje v zabojčke in v klet, lahko pa preizkusimo starodavni način naših prednikov in si omislimo zasipnico.
Če je v kleti premalo prostora, si omislimo zasipnico kje na vrtu. Najprej izberemo primeren prostor, dostopen in ne preveč oddaljen od kuhinje. Skopljemo jamo, globoko od pol do enega metra, odvisno od količine vrtnin, ki jih nameravamo shraniti. Ker je na vrtu res velika verjetnost, da se bodo pozimi naše zaloge lotili glodavci ali drugi nepovabljeni gosti, notranjost zasipnice zaščitimo z gosto pleteno žičnato mrežo.
Na dno jame položimo slamo, listje ali smrekove veje, na to pa naložimo kup korenovk ali gomoljev, ki je lahko visok do pol metra. Vrh kupa spet naložimo slamo ali listje oziroma veje in zasujemo še s približno petnajst centimetrov debelo plastjo zemlje. V hudi zimi, ko pritisne mraz, ali zimi brez snežne odeje nasujemo še nekaj centimetrov, prav tako v primeru močnega deževja. V zunanji zasipnici bodo vrtnine prav tako dobro zaščitene kot v kleti, le odkopavanje bo malce bolj zamudno.
Vso zimo jih bomo sproti odkopavali, težave lahko povzroči le hud mraz, ki bi lahko preprečil kopanje po zamrznjeni zemlji. Zemljo vsakič, ko kaj iščemo, odgrnemo, poberemo gomolje, kolikor jih potrebujemo, ter znova zaščitimo z zemljo. Če bomo pri tem skrbni, bodo vrtnine v zasipnici zdržale vse do pomladi.
Pripravimo jo lahko v kleti ali na prostem. V prvem primeru uporabimo lesen zaboj, lahko tudi kakšno vedro ali drugo posodo, v katero na dno nasujemo par centimetrov debelo plast peska ali vlažne zemlje, lahko tudi žagovino. Nanjo naložimo plast gomoljev oziroma korenov in zasujemo s peskom oziroma prstjo. Nadaljujemo, dokler zaboja ne napolnimo, na vrhu naj bo zasip. Pomembno je, da se posamezne vrtnine med seboj ne dotikajo, preden jih zasujemo, jim porežemo listje. Najbrž je odveč pripomniti, da uporabimo le zdrave in nepoškodovane plodove. Tako napolnjeno posodo postavimo v temen in hladen prostor, najbolje klet.
Zasipnico lahko naredimo na vrtu, pri tem pazimo, da pridelke zaščitimo pred glodavci.
Če je v kleti premalo prostora, si omislimo zasipnico kje na vrtu. Najprej izberemo primeren prostor, dostopen in ne preveč oddaljen od kuhinje. Skopljemo jamo, globoko od pol do enega metra, odvisno od količine vrtnin, ki jih nameravamo shraniti. Ker je na vrtu res velika verjetnost, da se bodo pozimi naše zaloge lotili glodavci ali drugi nepovabljeni gosti, notranjost zasipnice zaščitimo z gosto pleteno žičnato mrežo.
Na dno jame položimo slamo, listje ali smrekove veje, na to pa naložimo kup korenovk ali gomoljev, ki je lahko visok do pol metra. Vrh kupa spet naložimo slamo ali listje oziroma veje in zasujemo še s približno petnajst centimetrov debelo plastjo zemlje. V hudi zimi, ko pritisne mraz, ali zimi brez snežne odeje nasujemo še nekaj centimetrov, prav tako v primeru močnega deževja. V zunanji zasipnici bodo vrtnine prav tako dobro zaščitene kot v kleti, le odkopavanje bo malce bolj zamudno.
Uporabimo lahko lesen zaboj, lahko tudi kakšno vedro ali drugo posodo.
Vso zimo jih bomo sproti odkopavali, težave lahko povzroči le hud mraz, ki bi lahko preprečil kopanje po zamrznjeni zemlji. Zemljo vsakič, ko kaj iščemo, odgrnemo, poberemo gomolje, kolikor jih potrebujemo, ter znova zaščitimo z zemljo. Če bomo pri tem skrbni, bodo vrtnine v zasipnici zdržale vse do pomladi.