Paradiž na obrobju Apaškega polja (FOTO)
Res je sicer, da vedno več državljanov, tako na urbanem kot ruralnem območju, poskrbi za urejenost bivalnega, delovnega in sploh življenjskega okolja, toda tisto, kar okrog svojega doma imata življenjska sopotnika Marija in Edgar iz zahodnega obrobja Apaške doline, je dejansko nekaj posebnega.
Na njunem velikem dvorišču, ob lepši hiši, kjer imajo vse, kar sodi zraven, je namreč toliko rož, okrasnih dreves in sploh zelenja, kjer dejansko nič ne manjka. Seveda pa ne manjka niti veliko dela in odrekanja, vse od zgodnje pomladi, do pozne jeseni, saj najprej pripraviti velike površine, saditi in sejati rože in zelenje, nato vse to zalivati, vzdrževati, kositi veliko trato, pospravljati ..., dejansko ni mačji kašelj.
Poleg veliko dela pa je treba zapraviti tudi na stotine in celo na tisoče evrov, da je njihovo veliko dvorišče, pravi cvetlični raj. Toda Edgar in zlasti Marija, ki slovita po mnogih obiskih svojcev, sorodnikov in prijateljev ne le iz njunih držav Slovenije in Avstrije, temveč iz številnih drugih držav, se ne pritožujeta. Vedno prijazna, nasmejana in gostoljubna, vsakomur pokažeta sadove svojega trdnega dela ter ljubezni do narave in urejenosti, ter do hišnih ljubljenčkov in sploh živih bitij.
Mali paradiž
Upravičeno sta Slovenka Marija Krstič in Avstrijec Edgar Walner ponosna na svoje domovanje, na svoj pravi mali paradiž, kjer ničesar ne manjka. A tako ni bilo vedno, nekoč jima ni bilo z rož'cami postlano, kot je to v zadnjih dveh desetletjih, ko sta uredila svoj raj v Podgorju v občini Apače. Že med gradnjo hiše ter pozneje vsega, kar je sedaj ob hiši, je bilo veliko odrekanj, saj povesta, da sta veliko garala in včasih ni bilo časa, da bi se najedla, pravzaprav pogosto nista niti imela kaj za pojesti.
A ni jima žal, saj sta to že pozabila in sedaj uživata v okolju, kakršno sta si želela. Njuno domovanje, ki ga dejansko mnogi imenujejo raj med rožami zeleno pokrajino, med dobesedno reko Muro in regionalno cesto Gornja Radgona in Šentilj, na zahodu apaške občine, kamor sta se 76-letni Edgar in dve leti mlajša Marija, priselila po upokojitvi v avstrijskem Bregenzu (tromeja Avstrije, Nemčije in Švice).
Njuna hiša ni samo hiša, temveč gre za prav lepo domovanje z veliko začetnico. Oba sta ustvarjalna, polna idej in domišljije, Zlasti Marija je "idejni" vodja za urejanje doma in zlasti večje okolice, večina je unikatno urejena. Vsako leto so drugačne rože, zelenja in splošni ambient. Ne le, da je za nabavo vsega materiala potrebno veliko evrov, je posebej zanimivo, da onadva kljub zrelim letom vse uredita in vzdržujeta sama. Kot dolgoletna predsednica lokalnega turističnega društva je Marija dolga leta bila (in je tudi sedaj) gonilna sila urejanja celotnega kraja. Oba sta dejavna tudi med gasilskimi veterani, in sploh sta aktivna v življenju domačega okolja.
Začetek pravljice
Ob vsem tem kaže omeniti, kako sta se Marija, ki je pokojnino dočakala kot tekstilna dizajnerka, a je volontersko in prostovoljno delala še veliko reči, in Edgar, sicer geometer, a tudi učitelj varne vožnje in šoferski inštruktor, naključno spoznala. Začelo se je kakšnih 30 let nazaj, ko se je Marija odločila opraviti vozniški izpit in je usoda hotela, da je naletela na simpatičnega inštruktorja Edgarja. In tako se je začela njuna pravljica. Sicer pa sta oba pred tem bila poročena in iz prejšnjih zvez imata po dve hčerki. Slednje štiri so poskrbele, da imata danes skupno sedem vnukov, ki jima enako kot hčerke, skozi vse leto polepšajo mnoge dni v Apaški dolini, saj sicer živijo na drugem bregu reke Mure, več sto kilometrov daleč v Avstriji.
