Paradižnik na toplo

Čeprav se je poletje poslovilo, dan je vedno krajši in temperature nižje, to ne pomeni, da je delo na vrtu končano. Oktobra boste najbolj uživali tisti, ki ste posadili buče, saj bo pridelka na pretek. Nekoliko pa bo treba pohiteti s pobiranjem plodovk, še posebno paradižnika, saj lahko megla in deževje spodbudita plesnenje tako rastline kot plodov. Tudi če ti še niso rdeči, jih poberemo in spravimo na toplo.

Paradižnik namreč, da se obarva, ne potrebuje nujno sončne svetlobe, potrebuje pa temperature, ki niso nižje od 15 stopinj Celzija. Zelene plodove lahko denimo zložimo v leseno gajbico ali jih v dovolj toplem prostoru razporedimo po časopisnem papirju. Manjše plodove, denimo češnjevega paradižnika, lahko pustimo kar na vejici in jih skupaj z njo obesimo na kaveljček v kuhinji. Pospravimo tudi baziliko, saj ji jutranje temperature niso več po godu. Liste oberemo in posušimo ali zamrznemo, če je letina res obilna, lahko za ozimnico naredimo pesto. Če rastlina še ni vzcvetela, odščipnemo vrh in ga postavimo v kozarec z vodo, ko požene korenine, pa ga posadimo v lonček in postavimo na okensko polico. Tako bomo v svežih listih uživali še dolgo.

Če paprike še niso povsem dozorele, jih zaščitimo pred mrazom, denimo s kopreno, in pustimo na gredici ter upamo na najboljše. Oktobra pobiramo podzemno kolerabo, radič in endivijo pa brokoli in nizki fižol. Na prazne gredice še vedno lahko posejemo špinačo, da jo bomo pobirali spomladi, zimsko solato in zimske sorte česna, slednje od sredine oktobra naprej. Gredice, ki bodo ostale prazne, pa pripravimo na zimski počitek; odstranimo plevel in zemljo prekopljemo, vsaka štiri leta je priporočljivo dati vzorec zemlje v analizo, še posebno če se z vrtičkanjem ukvarjamo bolj zares. Analiza bo pokazala, kakšna je kemijska sestava tal, in temu primerno bomo lahko prilagodili tako gnojenje kot tudi posevke.