SHRANJEVANJE
Paradižniki tudi pozimi
V sezoni s pravilnim shranjevanjem pripravite ozimnico iz rdečih plodov.
Odpri galerijo
Vseeno je, ali vam zorijo na vrtu ali jih kupujete na tržnici, sezona paradižnikov je na vrhuncu. Poglejte pa, kako potem, ko jih prinesete v kuhinjo, poskrbeti za njihovo svežino in kako jih shraniti za hladne jesenske ter zimske dni.
Večno vprašanje se glasi: bi morali paradižnike shranjevati v hladilniku? In odgovor: razen resnično zrelih ne. Nizke temperature ustavijo proces zorenja in plodovi se v hladilniku nikoli ne obarvajo v značilno barvo ter ne razvijejo polnega okusa.
V hladilniku torej shranjujte le povsem zrele, a tudi teh ne več kot dan ali dva. Če bodo v njem stali predolgo, bodo namreč postali mokasti, hkrati bodo izgubili pravo aromo.
Tiste, ki še niso povsem zreli, pustite na sobni temperaturi, najbolje na okenski polici ali pultu, saj bodo tam pridobili značilno barvo, vonj in okus. Tudi klet je primerna za shranjevanje plodov, ki še niso povsem dozoreli. V njej se bodo do konca obarvali, ne bodo pa se prehitro pokvarili.
Pomemben dejavnik pri skladiščenju paradižnikov je pretok zraka. Postavite jih na zračno mesto, najbolje v zaboj ali pleteno košaro, med sadeži naj bo vsaj pol centimetra prostora.
Načinov, kako shraniti paradižnike za hladne zimske dni, je več. Eden od njih je kuhanje mezge. Resnično zrele plodove dušite v veliki posodi, dodajte malo soli in po želji baziliko ter origano. Kuhajte približno tri ure in z mezgo napolnite primerno velike sterilizirane steklene kozarce za vlaganje.
Obstajajo tudi preprostejši, hitrejši, vendar prav tako uporabni načini shranjevanja za zimo. Zrele plodove narežite na kocke in jih pospravite v plastične vrečke, te položite v zamrzovalnik.
Ali jih preprosto zmeljete s paličnim mešalnikom, s pasiranimi napolnite jogurtove lončke ali kalupe za ledene kocke, jih zamrznete in uporabite v omakah, paradižnikovi juhi ...
Češnjevčke lahko zamrznete cele. Res pa je, da so tako spravljeni paradižniki primerni za kuhanje, ne pa za sveže solate.
Sušenje je še en način spravila teh plodov. Izkoristite jesensko sonce in jih posušite zunaj na zraku. Prej jih narežite na debelejše rezine, jih nekoliko posolite in zaščitene pred mrčesom na soncu pustite približno en teden.
Paradižnik je suh, ko je v notranjosti še nekoliko mehak.
Sušenje v ventilacijski pečici: v njej rezine na s peki papirjem obloženem pladnju približno eno uro sušite na 130, nato pa približno dve uri še na 100 stopinjah Celzija.
V sušilniku za sadje jih pustite približno devet ur pri temperaturi 60 stopinj Celzija.
Ne glede na to, kakšen način sušenja boste izbrali, pripravljenega zložite v sterilizirane kozarce, dodajte malo lovorja, česna, po želji pekočo papriko, prelijte z oljčnim oljem in dobro zaprite. Pozimi ga dodajte juham, solatam, prigrizkom, sendvičem. In kar je najboljše: dober bo do dve leti.
V hladilnik le resnično zrele
Večno vprašanje se glasi: bi morali paradižnike shranjevati v hladilniku? In odgovor: razen resnično zrelih ne. Nizke temperature ustavijo proces zorenja in plodovi se v hladilniku nikoli ne obarvajo v značilno barvo ter ne razvijejo polnega okusa.
V hladilniku torej shranjujte le povsem zrele, a tudi teh ne več kot dan ali dva. Če bodo v njem stali predolgo, bodo namreč postali mokasti, hkrati bodo izgubili pravo aromo.
Tiste, ki še niso povsem zreli, pustite na sobni temperaturi, najbolje na okenski polici ali pultu, saj bodo tam pridobili značilno barvo, vonj in okus. Tudi klet je primerna za shranjevanje plodov, ki še niso povsem dozoreli. V njej se bodo do konca obarvali, ne bodo pa se prehitro pokvarili.
Pomemben dejavnik pri skladiščenju paradižnikov je pretok zraka. Postavite jih na zračno mesto, najbolje v zaboj ali pleteno košaro, med sadeži naj bo vsaj pol centimetra prostora.
Še zadnji napotek: paradižnike vedno shranjujte obrnjene s pecljem navzdol. Na vdolbinicah ob peclju se tako ne bo nabirala vlaga, ki bi pospešila plesnenje ali gnitje. Drugi razlog tiči v tem, da je del okoli peclja trši in manj dovzeten za poškodbe kot spodnji, zato mu pritisk ob trdo podlago manj škoduje.
Shranjevanje za hladne zimske dni
Načinov, kako shraniti paradižnike za hladne zimske dni, je več. Eden od njih je kuhanje mezge. Resnično zrele plodove dušite v veliki posodi, dodajte malo soli in po želji baziliko ter origano. Kuhajte približno tri ure in z mezgo napolnite primerno velike sterilizirane steklene kozarce za vlaganje.
Obstajajo tudi preprostejši, hitrejši, vendar prav tako uporabni načini shranjevanja za zimo. Zrele plodove narežite na kocke in jih pospravite v plastične vrečke, te položite v zamrzovalnik.
Ali jih preprosto zmeljete s paličnim mešalnikom, s pasiranimi napolnite jogurtove lončke ali kalupe za ledene kocke, jih zamrznete in uporabite v omakah, paradižnikovi juhi ...
Iz plodov skuhamo mezgo, jih zamrznemo ali posušimo.
Češnjevčke lahko zamrznete cele. Res pa je, da so tako spravljeni paradižniki primerni za kuhanje, ne pa za sveže solate.
Sušenje
Sušenje je še en način spravila teh plodov. Izkoristite jesensko sonce in jih posušite zunaj na zraku. Prej jih narežite na debelejše rezine, jih nekoliko posolite in zaščitene pred mrčesom na soncu pustite približno en teden.
Paradižnik je suh, ko je v notranjosti še nekoliko mehak.
Sušenje v ventilacijski pečici: v njej rezine na s peki papirjem obloženem pladnju približno eno uro sušite na 130, nato pa približno dve uri še na 100 stopinjah Celzija.
V sušilniku za sadje jih pustite približno devet ur pri temperaturi 60 stopinj Celzija.
Vedno jih polagajte obrnjene s pecljem navzdol.
Ne glede na to, kakšen način sušenja boste izbrali, pripravljenega zložite v sterilizirane kozarce, dodajte malo lovorja, česna, po želji pekočo papriko, prelijte z oljčnim oljem in dobro zaprite. Pozimi ga dodajte juham, solatam, prigrizkom, sendvičem. In kar je najboljše: dober bo do dve leti.