Paradižniku do pet litrov vode na dan
Kmetijske svetovalne službe za varstvo rastlin v zadnjih dveh tednih ugotavljajo povečan nalet kapusove hržice. To so drobne mušice, ki imajo preprosta krila in zapleteno zgrajene tipalke. Spadajo v red dvokrilcev. Zanje je značilno, da so žuželke z enim samim parom prednjih kril. Zadnji par kril je preoblikovan v tako imenovane utripače.
Hržica ima rjavo oprsje in rumenkast zadek. Prvi rod se pojavi v drugi polovici maja in še v začetku junija. Med peclje listov odložijo jajčeca, iz katerih se v nekaj dneh izležejo ličinke. Te so dolge do 2,5 mm, so belkaste do rumenkaste. Kapusovi hržici v stadiju ličink zelo ustreza vlažno okolje. Največ škode povzročijo ličinke na zelju, saj s sesanjem srčnih listov povzročijo, da ti zakrnijo, rastni vršiček odmre, rastlina pa oblikuje prazne ali slabo polnjene cvetne glave. Včasih se zaradi poškodb namesto ene glave oblikujejo dve ali tri, kar vpliva na slabšo tržno vrednost kapusnic. Po nekajtedenskem hranjenju se ličinke spustijo v tla in se zabubijo. Vsaka generacija zaključi življenjski krog v od 24 do 31 dneh, njihovo izleganje pa spodbudi količina padavin, pasti mora vsaj 6 mm v sedmih dneh.
Drugi rod se pojavi julija. Kapusova hržica napada vse kapusnice, prav tako lahko napade kolerabo, redkev, redkvico, oljno repico, ogrščico in gorjušico. Naraščanje populacije škodljivca lahko poteka zelo hitro. Podatki iz literature kažejo, da če prvi rod šteje 100 odraslih osebkov, lahko tretji rod preseže 80.000 odraslih osebkov. Napad lahko deloma ublažijo dober kolobar, zatiranje samoniklih križnic in globoko zaoravanje bub hržice.
Zelje in voda
Na naših vrtovih se bohotijo kapusnice, zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, kitajski kapus in druge, manj razširjene vrste. V tehnološki zrelosti razvijejo užitni del, ki ga uživamo v presni, predelani ali konzervirani obliki.
Zelje je toplotno srednje zahtevna vrtnina. Najbolje uspeva, ko je temperatura zraka med 15 in 20 °C. Previsoka temperatura negativno vpliva na njegovo rast in razvoj. Ko se oblikuje glava, zahteva visoko zračno in talno vlago ter globoko obdelana tla, bogata z organsko snovjo. Pomembno je, da za pridelovanje zgodnjega zelja izberemo lažja tla, ki se spomladi hitreje ogrejejo. Za pridelovanje poznega zelja so ustreznejša težja tla, ki bolje zadržujejo vlago. Kapusnice razvijejo veliko nadzemno maso, koreninski sistem pa je šibek s slabo sesalno močjo. V globini med 30 in 50 cm najdemo do 90 odstotkov koreninske mase.
Največja potreba zelja po vodi je ves čas tvorjenja in polnjenja glave.
V Sloveniji sadimo zelje tako rekoč vso pridelovalno sezono, največ pa v poznem, junijskem terminu za skladiščenje in predelavo. Ta del leta je običajno sušen, zato je tudi pri pridelovanju zelja za predelavo in skladiščenje namakanje nujno. Najpogosteje se naredijo velike napake že ob presajanju, ko zaradi suše in vročine mnogi pridelovalci čakajo na prvi dež za presajanje. Presajanje prestarih sadik kapusnic pomeni ob vseh nadaljnjih pravilnih agrotehničnih ukrepih 10 odstotkov in tudi več manjši pridelek. Zadostna in enakomerna preskrba z vodo je pogoj za trde glave in tudi za pravilno kisanje pridelka. Največja potreba zelja po vodi je ves čas tvorjenja in polnjenja glave. Za kultivarje s kratko in srednje dolgo vegetacijo do 90 dni velja, da naj bi poskrbeli, da bo talni vodni rezervoar napolnjen od 60- do 70-odstotno za pozne sorte pa od 70- do 80-odstotno. Višje vrednosti so potrebne do začetka oblikovanja glavic, kasneje so lahko nekoliko nižje.
Paradižnik in voda
Na vsakem vrtu je tudi paradižnik. Za pomanjkanje vlage v tleh je najbolj občutljiv v fazah cvetenja in nastavka plodov. Če takrat vode ni dovolj, lahko pride do fiziološke motnje – pomanjkanja kalcija. Slednje se kot fiziološka bolezen pojavlja tudi na območjih z dobro oskrbo kalcija v tleh, vendar ta ni dovolj mobilen in ne doseže konic listov ali plodov. Vzrokov je več, eden glavnih je slaba oskrba z vodo. Tudi letos se kljub muhastemu vremenu površinski sloj tal pogosto izsuši, zato je potrebno stalno zalivanje. Prekomerno zalivanje ni priporočljivo, saj vpliva na preobilno rast listne mase in rastlina lahko odvrže popke, cvetove ali drobne plodove. Pri visoki zračni in talni vlagi se lahko na cvetovih pojavi siva plesen, ki povzroči odpadanje cvetov. Paradižnik na prostem je občutljiv za daljša deževna obdobja oziroma omočenost listov, kar povzroči paradižnikovo plesen in tako propad rastline.
Odrasel grm paradižnika s plodovi potrebuje tudi do pet litrov vode na dan. Posebno enakomerno mora biti namakanje v fazi debeljenja plodov, da preprečimo njihovo pokanje. Ne zalivamo plitvo, ampak namočimo tla do globine vsaj 30 cm. Ko se začnejo plodovi barvati rdeče, zmanjšamo normo namakanja.
Paradižnik na prostem je občutljiv za daljša deževna obdobja oziroma omočenost listov, kar povzroči paradižnikovo plesen in tako propad rastline.
