POMLADNO
Paritveno petje in ples
V polnem teku je obrezovanje sadnega, okrasnega drevja in grmovnic, odpirajo se vse bolj barviti cvetovi spomladanskih rastlin.
Odpri galerijo
V spomladanske aranžmaje radi vpletamo vrbo ivo, ki v večjem delu Slovenije običajno zacveti sredi marca. FOTO: Foottoo/Getty Images
Slovo od meteorološke zime je bilo izjemno toplo. V minulem tednu je bilo na Arsovih meteoroloških postajah preseženo kar nekaj rekordov, tudi slovenski februarski. V sredo, 24. februarja 2021, je bilo na postajah Bilje pri Novi Gorici in Dolenje pri Ajdovščini izmerjeno 25,3 °C. To je najzgodnejši datum v letu s temperaturo vsaj 25 °C.
Prej je bil rekord 14. marec 1957 na postaji Črnomelj. Nadpovprečno toplo, sončno in vetrovno vreme je v minulem tednu intenzivno sušilo površinski sloj tal in polizalo še zadnje zaplate snega v hladnejših nižinskih legah. Popolnoma drugače pa je v visokogorju. Zaradi toplega vremena so razmere spomladanske, snežne razmere pa zelo spremenljive, velika količina snega je potencial za plazenje.
Na Kaninu ga je v začetku marca še vedno več kot štiri metre, na Voglu 2,5 m, na Krvavcu okrog 90 cm. Rastline so v teh legah še v zimskem mirovanju. Na začetku marca so v nižinah dnevna temperaturna nihanja velika, zjutraj je še možna slana v večjem delu Slovenije, tudi na Obali, čez dan pa se temperature ne dvignejo več tako visoko, kot so se v zadnjih dneh februarja.
Začela so se dela na vrtovih, v nasadih in gozdovih. V polnem teku je obrezovanje sadnega, okrasnega drevja in grmovnic, v gozdovih pojejo žage in poteka spravilo lesa. Toplo vreme v nižinah že prebuja vegetacijo. Na južnih legah se napenjajo brsti koščičarjev, marelic, breskev in nektarin. Vrtove pripravljamo na novo sezono, a so tla še hladna, zato ne prehitevajmo. V veliki navdušenosti marsikdo zakuri odrezane veje in suho listje, suh površinski sloj pa lahko ob spomladanskih delih postane tudi vzrok za požare v naravi.
Kot bi narava ponujala darilo, se odpirajo vse bolj barviti cvetovi spomladanskih rastlin, paleta vključuje belino zvončkov do rumenila drenovih cvetov. Čeprav je najlepši aranžma kar v naravi, si ga marsikdo naredi tudi na balkonu, okenski polici ali ga prinese v dom. Pogost element spomladanskih aranžmajev je vrba iva (Salix caprea L.), pomembna rastlina za fenološka opazovanja. Prihaja njen čas, ko cvetove razvije pred olistanjem; iva v večjem delu Slovenije običajno zacveti sredi marca, na Primorskem pa že v drugi polovici februarja. V osrednji Sloveniji so se prvi cvetovi pojavili že v zadnji dekadi februarja, kar je kakšen teden do dva prej kot običajno.
Iva je dvodomna rastlina, moški prašni cvetovi so na enem grmu, ženski cvetovi, s cvetnimi brazdami in plodnico, pa na drugem. Cvetenje opazujemo na moških cvetovih, ki so združeni v socvetja mačice. V jeseni, ko so mačice še pokrite z debelo zaščitno lusko, spominjajo na listne popke. Iva spada med pionirske rastline, saj prva poraste goličave in poseke. Ko se spomladi dovolj otopli, se izpod krovnih lusk izvijejo svileno sivkaste dlakaste mačice. Ob cvetenju se belo srebrne dlačice razprejo, med njimi pa se pojavijo rumeni prašni cvetovi.
Od vrb, ki uspevajo v Sloveniji, iva cveti prva. Faza je zelo značilna in označuje čas, ko se zaključuje predpomlad oziroma se začenja zgodnja pomlad in nastopi čas setve jarih žit. Ob normalnih vremenskih razmerah mačice prašijo relativno dolgo. Je medonosna vrsta vrbe, zato je pomemben vir hrane za prve generacije čebel pa tudi drugih žuželk. V minulem tednu so čebele že veselo brenčale, prav tako je toplo sonce izvabilo na plan prve metulje.
Jutra, ko je ozračje bolj mirno in je manj drugih zvokov, se prebujajo z intenzivnim ptičjim petjem; ta je tudi znak, da so samčki pripravljeni na parjenje. Ptice pojejo predvsem iz dveh razlogov: da opozarjajo na svoje ozemlje in da opozarjajo nase, ko iščejo partnerja za parjenje. Večina prepeva le v sezoni parjenja, le izjeme pojejo vse leto, na primer taščica, ki tako označuje svoje ozemlje. Živahno parjenje spremlja verjetno najbolj prefinjen način dvorjenja v živalskem svetu. Samčki pojejo, plešejo in izvajajo vse vrste ritualov.
Parjenje in oploditev se izvedeta šele po celotnem obredu. Kraj gnezditve poišče samec. Pri selivkah se samec vrne v rojstni kraj že pred samico, varuje svoj prostor in odganja tekmece. Ko pridejo samičke, se petje stopnjuje, hkrati pa se okrepijo boji za izbrano gnezdišče. Samička, ki je največkrat nežnejša in manj vpadljiva, komaj kdaj pokaže interes za samca. Le redko dobi snubec odgovor z glasom. Dostikrat samička pokaže svojo odločitev le tako, da ostane v samčevem okolišu.
Taščica s petjem označuje svoje ozemlje. FOTO: Sander Meertins/Getty Images
Prej je bil rekord 14. marec 1957 na postaji Črnomelj. Nadpovprečno toplo, sončno in vetrovno vreme je v minulem tednu intenzivno sušilo površinski sloj tal in polizalo še zadnje zaplate snega v hladnejših nižinskih legah. Popolnoma drugače pa je v visokogorju. Zaradi toplega vremena so razmere spomladanske, snežne razmere pa zelo spremenljive, velika količina snega je potencial za plazenje.
Na Kaninu ga je v začetku marca še vedno več kot štiri metre, na Voglu 2,5 m, na Krvavcu okrog 90 cm. Rastline so v teh legah še v zimskem mirovanju. Na začetku marca so v nižinah dnevna temperaturna nihanja velika, zjutraj je še možna slana v večjem delu Slovenije, tudi na Obali, čez dan pa se temperature ne dvignejo več tako visoko, kot so se v zadnjih dneh februarja.
Dren rumen, iva ljubezniva
Začela so se dela na vrtovih, v nasadih in gozdovih. V polnem teku je obrezovanje sadnega, okrasnega drevja in grmovnic, v gozdovih pojejo žage in poteka spravilo lesa. Toplo vreme v nižinah že prebuja vegetacijo. Na južnih legah se napenjajo brsti koščičarjev, marelic, breskev in nektarin. Vrtove pripravljamo na novo sezono, a so tla še hladna, zato ne prehitevajmo. V veliki navdušenosti marsikdo zakuri odrezane veje in suho listje, suh površinski sloj pa lahko ob spomladanskih delih postane tudi vzrok za požare v naravi.
Če na 40 mučenikov (10. 3.) dan zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje.
Kot bi narava ponujala darilo, se odpirajo vse bolj barviti cvetovi spomladanskih rastlin, paleta vključuje belino zvončkov do rumenila drenovih cvetov. Čeprav je najlepši aranžma kar v naravi, si ga marsikdo naredi tudi na balkonu, okenski polici ali ga prinese v dom. Pogost element spomladanskih aranžmajev je vrba iva (Salix caprea L.), pomembna rastlina za fenološka opazovanja. Prihaja njen čas, ko cvetove razvije pred olistanjem; iva v večjem delu Slovenije običajno zacveti sredi marca, na Primorskem pa že v drugi polovici februarja. V osrednji Sloveniji so se prvi cvetovi pojavili že v zadnji dekadi februarja, kar je kakšen teden do dva prej kot običajno.
Iva je dvodomna rastlina, moški prašni cvetovi so na enem grmu, ženski cvetovi, s cvetnimi brazdami in plodnico, pa na drugem. Cvetenje opazujemo na moških cvetovih, ki so združeni v socvetja mačice. V jeseni, ko so mačice še pokrite z debelo zaščitno lusko, spominjajo na listne popke. Iva spada med pionirske rastline, saj prva poraste goličave in poseke. Ko se spomladi dovolj otopli, se izpod krovnih lusk izvijejo svileno sivkaste dlakaste mačice. Ob cvetenju se belo srebrne dlačice razprejo, med njimi pa se pojavijo rumeni prašni cvetovi.
Večina ptic prepeva le v sezoni parjenja, le izjeme pojejo vse leto.
Od vrb, ki uspevajo v Sloveniji, iva cveti prva. Faza je zelo značilna in označuje čas, ko se zaključuje predpomlad oziroma se začenja zgodnja pomlad in nastopi čas setve jarih žit. Ob normalnih vremenskih razmerah mačice prašijo relativno dolgo. Je medonosna vrsta vrbe, zato je pomemben vir hrane za prve generacije čebel pa tudi drugih žuželk. V minulem tednu so čebele že veselo brenčale, prav tako je toplo sonce izvabilo na plan prve metulje.
Ptičje rajanje
Jutra, ko je ozračje bolj mirno in je manj drugih zvokov, se prebujajo z intenzivnim ptičjim petjem; ta je tudi znak, da so samčki pripravljeni na parjenje. Ptice pojejo predvsem iz dveh razlogov: da opozarjajo na svoje ozemlje in da opozarjajo nase, ko iščejo partnerja za parjenje. Večina prepeva le v sezoni parjenja, le izjeme pojejo vse leto, na primer taščica, ki tako označuje svoje ozemlje. Živahno parjenje spremlja verjetno najbolj prefinjen način dvorjenja v živalskem svetu. Samčki pojejo, plešejo in izvajajo vse vrste ritualov.
Od vrb, ki uspevajo v Sloveniji, iva cveti prva.
Parjenje in oploditev se izvedeta šele po celotnem obredu. Kraj gnezditve poišče samec. Pri selivkah se samec vrne v rojstni kraj že pred samico, varuje svoj prostor in odganja tekmece. Ko pridejo samičke, se petje stopnjuje, hkrati pa se okrepijo boji za izbrano gnezdišče. Samička, ki je največkrat nežnejša in manj vpadljiva, komaj kdaj pokaže interes za samca. Le redko dobi snubec odgovor z glasom. Dostikrat samička pokaže svojo odločitev le tako, da ostane v samčevem okolišu.
