TNP
Park za naravo in ljudi
Ob 40-letnici ustanovitve Triglavskega narodnega parka pripravljajo številne prireditve.
Odpri galerijo
Triglav je gora bajk in čudežev ter simbol Slovenije. Foto: Primož Hieng
Poleg 40-letnice zakonske ustanovitve Triglavskega narodnega parka (TNP) letos zaznamujemo tudi 60-letnico razglasitve Doline Triglavskih jezer za TNP. »Pripravljamo sklop dogodkov, ki smo jih združili pod sloganom Triglavski narodni park – za naravo in ljudi. Okvirni program je že objavljen na spletni strani TNP,« sporočajo iz parka.
Narodni parki so zavarovana območja narave, ki si zaradi izjemnosti in neprecenljivosti zaslužijo največjo možno skrb. »Slogan Triglavski narodni park – za naravo in ljudi nosi sporočilo, kako pomembno je zagotavljanje ravnovesja med varstvom narave in interesi človeka ter iskanjem takšnih rešitev, ki bodo zagotavljale ohranjanje narave in kulturne dediščine ter prispevale k večji kakovosti življenja in spodbujale trajnostni razvoj,« še povedo v TNP.
Pri razvoju in nastanku edinega narodnega parka v Sloveniji je več mejnikov. Kot prvi je predlog naravoslovca in seizmologa dr. Albina Belarja, ko je leta 1908, še pred ustanovitvijo prvih narodnih parkov v Evropi, predlagal naravovarstveni park nad Komarčo, vendar njegov predlog ni bil uresničen.
Leta 1920 je Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov Muzejskega društva v Ljubljani takratni pokrajinski vladi za Slovenijo v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev predstavil spomenico s konkretnimi zahtevami, med katerimi je bila tudi razglasitev varstvenih parkov. To se je uresničilo 1924., ko je bil z zakupno pogodbo za 20 let razglašen Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer v velikosti 1400 hektarov. Leta 1926 je bilo prvič uporabljeno ime Triglavski narodni park v zapisu profesorja Frana Jesenka v dnevniku Jutro.
Po vojni je zaradi izteka pogodbe Alpski varstveni park prenehal obstajati, 1961. pa je Ljudska skupščina Slovenije sprejela odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park v velikosti 2000 hektarov pod imenom Triglavski narodni park.
V naslednjih letih so sledile analize in predlogi za širitev parka in 27. maja 1981 se je s prvim zakonom o Triglavskem narodnem parku zavarovano območje razširilo na skoraj celotne Julijske Alpe v obsegu 83.807 hektarov. Zakon je veljal vse do sprejetja novega leta 2010, s katerim se je površina parka povečala še za 174 hektarov z vključitvijo naselja Kneške Ravne nad Baško grapo na Tolminskem.
Spomenik Stojana Batiča štirim srčnim možem s pogledom na Triglav Foto: bohinj.si
Narodni parki so zavarovana območja narave, ki si zaradi izjemnosti in neprecenljivosti zaslužijo največjo možno skrb. »Slogan Triglavski narodni park – za naravo in ljudi nosi sporočilo, kako pomembno je zagotavljanje ravnovesja med varstvom narave in interesi človeka ter iskanjem takšnih rešitev, ki bodo zagotavljale ohranjanje narave in kulturne dediščine ter prispevale k večji kakovosti življenja in spodbujale trajnostni razvoj,« še povedo v TNP.
Pri razvoju in nastanku edinega narodnega parka v Sloveniji je več mejnikov. Kot prvi je predlog naravoslovca in seizmologa dr. Albina Belarja, ko je leta 1908, še pred ustanovitvijo prvih narodnih parkov v Evropi, predlagal naravovarstveni park nad Komarčo, vendar njegov predlog ni bil uresničen.
Leta 1920 je Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov Muzejskega društva v Ljubljani takratni pokrajinski vladi za Slovenijo v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev predstavil spomenico s konkretnimi zahtevami, med katerimi je bila tudi razglasitev varstvenih parkov. To se je uresničilo 1924., ko je bil z zakupno pogodbo za 20 let razglašen Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer v velikosti 1400 hektarov. Leta 1926 je bilo prvič uporabljeno ime Triglavski narodni park v zapisu profesorja Frana Jesenka v dnevniku Jutro.
Seizmolog Belar leta 1908 s predlogom o parku nad Komarčo ni bil uspešen.
Po vojni je zaradi izteka pogodbe Alpski varstveni park prenehal obstajati, 1961. pa je Ljudska skupščina Slovenije sprejela odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park v velikosti 2000 hektarov pod imenom Triglavski narodni park.
V naslednjih letih so sledile analize in predlogi za širitev parka in 27. maja 1981 se je s prvim zakonom o Triglavskem narodnem parku zavarovano območje razširilo na skoraj celotne Julijske Alpe v obsegu 83.807 hektarov. Zakon je veljal vse do sprejetja novega leta 2010, s katerim se je površina parka povečala še za 174 hektarov z vključitvijo naselja Kneške Ravne nad Baško grapo na Tolminskem.
