BAZEN
Pasti montažnega bazena
Vzdrževanje je veliko več kot polnjenje, dodajanje klora in opozarjanje otrok, naj ne lulajo vanj.
Odpri galerijo
Med pričakovanji in dejanskim stanjem v montažnem bazenu so lahko velika odstopanja. Fotografije: Guliver/Getty Images
Lani poleti smo se tri družine iz večstanovanjske hiše odločile, da na vrtu postavimo montažni bazen. Otroci bodo v njem uživali, starši pa bomo v senci iskali smisel življenja. Na spletu smo našli primernega, ga naročili in hitro dobili. Osnovni strošek, razdeljen na tri dele, je bil sprejemljiv, bazen pa postavljen in primerno podložen v nekaj urah.
Naslednji korak: voda. Pri komunalnem podjetju smo dobili dovoljenje za odvzem iz hidranta in poprosili gasilce za polnjenje. Cena kubičnega metra? Približno en evro. Naš bazen jih sprejme 15, torej skupni izdatek 20 evrov.
Prepričani smo bili, da se tu vložek, če odmislimo elektriko, ki poganja filter, tablete klora ter obvezne prigrizke in napitke, konča. Dokler nas ni doletelo prvo presenečenje: račun za vodo, ki je z vsemi pribitki znatno presegel pričakovani znesek. In mu sledilo drugo: že po nekaj dneh je voda postala umazana, bledo mlečna, mi pa smo komaj takrat dojeli, da filter dela ne opravlja temeljito.
Nikomur ni niti na misel prišlo, da je treba kartušo v njem čistiti. Vsak dan, še bolje večkrat na dan. Ko smo osvojili to rutino, je bilo že prepozno, in voda se do konca poletja ni zbistrila. Zato smo si za naslednje zadali nov plan: filter, ki bo boljši, učinkovitejši.
Po raziskovanju tržne ponudbe smo sklenili: zmogljiva peščena črpalka z raznimi funkcijami in dodatki. Cena? Visoka, a razdeljena na tri dele, sprejemljiva.
Navdušeni smo zakorakali v poletje in občudovali novo pridobitev. Voda je bila prva dva tedna kristalno čista, tretji sprejemljiva, zapletlo se je četrtega, ko je znova postajala mlečna, mi pa smo razočarani ugotovili, da funkcije izpiranja filtra ne moremo uporabljati, kajti medtem iz bazena odteka voda, gladina v našem pa je bila že blizu kritične meje. Rešitev: ročno pranje, kar pomeni demontaža, spiranje peska in vseh pritiklin. Voda se je bistrila do … prvega dežja.
Komaj smo čakali pošteno nevihto. Kot na dobavitelja brezplačne dobrine (v našem primeru vode), a ko je končno prišla, je postala vsebina bazena motna in se v dveh dneh spremenila v zeleno brozgo. Razočaranje ob pogledu nanjo je bilo neizmerno: očitno smo nekaj (ali veliko) spregledali. Kaj vse, smo spoznali po posvetu s tistim, ki se na zadeve spozna: s svetovalcem v trgovini z opremo za bazene.
Alge so pogoste, kadar je voda pretopla, kadar se v njej namaka veliko ljudi, po dežju ter kadar ni prave pH-vrednosti. Izpolnjevali smo vse pogoje. Na trgu je res paleta zadev, ki pomagajo pri tej težavi, a zanje je seveda treba seči v žep.
Ker poletja še zdaleč ni konec, nam ni preostalo drugega kot izprazniti bazen. Ko je skozi mini luknjico končno iztekla večina vode, je bilo treba ostanek odstraniti z vedri. Sledilo je ribanje sten in dna. S primernim sredstvom. Nato vnovično polnjenje, tako imenovano šokiranje s klorom (da ne bo voda šokirala nas), redno merjenje kislosti, primerno vzdrževanje pH s temu namenjenimi preparati, pokrivanje bazena ob dežju ter redno čiščenje črpalke. Upamo, da bo voda do konca poletja ostala čista.
Mi je žal, da smo si omislili tovrstno zabavo? Včasih. Konec koncev imamo reko čisto blizu. Kajti vzdrževanje montažnega bazena je veliko več kot polnjenje, dodajanje klora in opozarjanje otrok, naj ne lulajo vanj. V resnici je kar zajeten zalogaj. Tako z vidika časa kot denarja, in vse skupaj smo vzeli preveč na lahko. Na srečo smo trije in se vse porazdeli.
Prvo leto je bila voda bistra le nekaj dni.
Naslednji korak: voda. Pri komunalnem podjetju smo dobili dovoljenje za odvzem iz hidranta in poprosili gasilce za polnjenje. Cena kubičnega metra? Približno en evro. Naš bazen jih sprejme 15, torej skupni izdatek 20 evrov.
Presenečenje za presenečenjem
Prepričani smo bili, da se tu vložek, če odmislimo elektriko, ki poganja filter, tablete klora ter obvezne prigrizke in napitke, konča. Dokler nas ni doletelo prvo presenečenje: račun za vodo, ki je z vsemi pribitki znatno presegel pričakovani znesek. In mu sledilo drugo: že po nekaj dneh je voda postala umazana, bledo mlečna, mi pa smo komaj takrat dojeli, da filter dela ne opravlja temeljito.
Nikomur ni niti na misel prišlo, da je treba kartušo v njem čistiti. Vsak dan, še bolje večkrat na dan. Ko smo osvojili to rutino, je bilo že prepozno, in voda se do konca poletja ni zbistrila. Zato smo si za naslednje zadali nov plan: filter, ki bo boljši, učinkovitejši.
Novi nakupi, nova razočaranja
Po raziskovanju tržne ponudbe smo sklenili: zmogljiva peščena črpalka z raznimi funkcijami in dodatki. Cena? Visoka, a razdeljena na tri dele, sprejemljiva.
Alge so pogoste, kadar je voda pretopla, se v njej namaka veliko ljudi, po dežju ter kadar ni prave pH-vrednosti.
Navdušeni smo zakorakali v poletje in občudovali novo pridobitev. Voda je bila prva dva tedna kristalno čista, tretji sprejemljiva, zapletlo se je četrtega, ko je znova postajala mlečna, mi pa smo razočarani ugotovili, da funkcije izpiranja filtra ne moremo uporabljati, kajti medtem iz bazena odteka voda, gladina v našem pa je bila že blizu kritične meje. Rešitev: ročno pranje, kar pomeni demontaža, spiranje peska in vseh pritiklin. Voda se je bistrila do … prvega dežja.
Po dežju pridejo – alge
Komaj smo čakali pošteno nevihto. Kot na dobavitelja brezplačne dobrine (v našem primeru vode), a ko je končno prišla, je postala vsebina bazena motna in se v dveh dneh spremenila v zeleno brozgo. Razočaranje ob pogledu nanjo je bilo neizmerno: očitno smo nekaj (ali veliko) spregledali. Kaj vse, smo spoznali po posvetu s tistim, ki se na zadeve spozna: s svetovalcem v trgovini z opremo za bazene.
Alge so pogoste, kadar je voda pretopla, kadar se v njej namaka veliko ljudi, po dežju ter kadar ni prave pH-vrednosti. Izpolnjevali smo vse pogoje. Na trgu je res paleta zadev, ki pomagajo pri tej težavi, a zanje je seveda treba seči v žep.
Ko je postala voda umazana, bledo mlečna, smo dojeli, da filter dela ne opravlja temeljito.
Ker poletja še zdaleč ni konec, nam ni preostalo drugega kot izprazniti bazen. Ko je skozi mini luknjico končno iztekla večina vode, je bilo treba ostanek odstraniti z vedri. Sledilo je ribanje sten in dna. S primernim sredstvom. Nato vnovično polnjenje, tako imenovano šokiranje s klorom (da ne bo voda šokirala nas), redno merjenje kislosti, primerno vzdrževanje pH s temu namenjenimi preparati, pokrivanje bazena ob dežju ter redno čiščenje črpalke. Upamo, da bo voda do konca poletja ostala čista.
Epilog
Mi je žal, da smo si omislili tovrstno zabavo? Včasih. Konec koncev imamo reko čisto blizu. Kajti vzdrževanje montažnega bazena je veliko več kot polnjenje, dodajanje klora in opozarjanje otrok, naj ne lulajo vanj. V resnici je kar zajeten zalogaj. Tako z vidika časa kot denarja, in vse skupaj smo vzeli preveč na lahko. Na srečo smo trije in se vse porazdeli.
