GOBE
Pazite to gobo, hitro jo lahko zamenjate
Zelenkasta golobica raste do pozne jeseni; zamenjamo jo lahko s strupeno zeleno mušnico, ki ima v dnišču ovojnico, golobica pa ne.
Odpri galerijo
Zelenkasta golobica FOTOGRAFIJE: Ana Ivanovič
Zelenkasta golobica (Russula virescens) je zelo značilna vrsta iz družine golobic, ki jo zaradi zelenkastega in pogosto razpokanega klobuka zlahka določimo. Prvič jo je leta 1762 opisal nemški mikolog Jacob Cristian Schäffer in jo poimenoval Agaricus virescens. Leta 1836 jo je švedski mikolog Elias Magnus Fries prenesel v rod Russula – golobice.
Klobuk s premerom od pet do 15 centimetrov je sprva polkrožen, a kmalu postane raven in nekoliko udrt na temenu. Po zgornji strani je modrikasto zelen in ima pogosto značilno razpokano površino. Popolnoma razprt ima nažlebkano obrobje, kožica pa se zlahka olupi do približno polovice klobuka, saj je na njegovem temenu priraščena na meso. Trosovnica je iz lističev, belih in precej gostih, širokih in srednje debelih, ki so ponekod viličasto razcepljeni.
Lističi so precej krhki, pripeti na bet, pri starih primerkih pogosto postanejo rjavo lisasti. Trosni prah je bele barve, ker so trosi beli. Bet je visok od dva do devet centimetrov ter ima premer od ena in pol do tri centimetre, je valjast, poln, raven, včasih proti dnišču nekoliko ožji. Stari primerki imajo pogosto rjave lise, sicer pa je bet skoraj gladek, bel in malce poprhnjen.
Meso zelenkaste golobice je belo, trdo in krhko, včasih ima rahel rožnat odtenek; je prijetnega vonja in okusa. Goba je užitna, zelo dobra, poleg modrikaste golobice ena najboljših iz tega rodu, primerna za vse vrste jedi in mlada odlična tudi za konzerviranje v kisu. Okusna je prav tako surova, odlična je pečena na žaru.
Zelenkasta golobica raste od junija do pozne jeseni posamično ali v manjših skupinah pod listavci in iglavci. Pri nas je precej pogosta goba.
Zamenjava je mogoča s prav tako užitno zeleno golobico (Russula aeruginea), ki pa je lahko v večjih količinah škodljiva, in rjavozeleno golobico (Russula heterophylla). Vse golobice zelenih, zelenkastih, olivno zelenih in rjavkastih barv pa lahko nepoznavalci kaj hitro zamenjajo za smrtno strupeno zeleno mušnico (Amanita phalloides), vendar ima zadnja v dnišču ovojnico, golobice pa je nimajo.
Vedno nabirajte cele golobice, da boste videli, ali ima v dnišču morda ovojnico ali ne. Če jo ima, potem to prav gotovo ni golobica. Pazite nase in nabirajte gobe, ki jih dobro poznate!
Gobo lahko zamenjamo s smrtno strupeno zeleno mušnico.
Klobuk s premerom od pet do 15 centimetrov je sprva polkrožen, a kmalu postane raven in nekoliko udrt na temenu. Po zgornji strani je modrikasto zelen in ima pogosto značilno razpokano površino. Popolnoma razprt ima nažlebkano obrobje, kožica pa se zlahka olupi do približno polovice klobuka, saj je na njegovem temenu priraščena na meso. Trosovnica je iz lističev, belih in precej gostih, širokih in srednje debelih, ki so ponekod viličasto razcepljeni.
Klobuk je zelenkast z razpokano kožico, bet je bel in valjast.
Lističi so precej krhki, pripeti na bet, pri starih primerkih pogosto postanejo rjavo lisasti. Trosni prah je bele barve, ker so trosi beli. Bet je visok od dva do devet centimetrov ter ima premer od ena in pol do tri centimetre, je valjast, poln, raven, včasih proti dnišču nekoliko ožji. Stari primerki imajo pogosto rjave lise, sicer pa je bet skoraj gladek, bel in malce poprhnjen.
Meso zelenkaste golobice je belo, trdo in krhko, včasih ima rahel rožnat odtenek; je prijetnega vonja in okusa. Goba je užitna, zelo dobra, poleg modrikaste golobice ena najboljših iz tega rodu, primerna za vse vrste jedi in mlada odlična tudi za konzerviranje v kisu. Okusna je prav tako surova, odlična je pečena na žaru.
Zelenkasta golobica je prijetnega vonja in primerna za vse jedi.
Zelenkasta golobica raste od junija do pozne jeseni posamično ali v manjših skupinah pod listavci in iglavci. Pri nas je precej pogosta goba.
Zamenjava je mogoča s prav tako užitno zeleno golobico (Russula aeruginea), ki pa je lahko v večjih količinah škodljiva, in rjavozeleno golobico (Russula heterophylla). Vse golobice zelenih, zelenkastih, olivno zelenih in rjavkastih barv pa lahko nepoznavalci kaj hitro zamenjajo za smrtno strupeno zeleno mušnico (Amanita phalloides), vendar ima zadnja v dnišču ovojnico, golobice pa je nimajo.
Vedno nabirajte cele golobice, da boste videli, ali ima v dnišču morda ovojnico ali ne. Če jo ima, potem to prav gotovo ni golobica. Pazite nase in nabirajte gobe, ki jih dobro poznate!
