Pelargonije in begonije v svetlo klet

Čeprav so spomladi vrtnarije polne sadik, ki jih lahko dobimo tudi sorazmerno poceni, se prenekateri vrtnar odloči, da bo rastline prezimil. Običajno prezimujemo pelargonije, fuksije, begonije, nageljne in dalije. Enoletnice pa seveda zavržemo. Da prezimijo, potrebujejo rastline posebne razmere.

Večina okrasnih rastlin, ki jih gojimo pri nas, izvorno prihaja iz toplih krajev, zlasti iz Afrike, na toplejše podnebje pa so navajene tudi sredozemske rastline. Ker so občutljive za mraz, v naših zimah ne bodo preživele na prostem, zato jih v najbolj hladnem obdobju leta preselimo v hišo oziroma drug zaprt prostor.

Garaža, klet?

Letošnji oktober nas za zdaj sicer razvaja s skoraj poletnimi temperaturami, zato se nam zdi, da je še dovolj časa, a ko bo prvič pritisnil mraz in bo travo pred hišo pobelila slana, bo skrajni čas za ukrepanje.
Balkonske rastline najbolje prezimijo v neogrevanih prostorih, morda imamo v hiši kakšno prazno sobo, lahko pa jim poiščemo prostor tudi v garaži ali kleti. Primerni prostori so tudi hladna stopnišča in hodniki, pri tem pa je pomembno, da ima prostor okna, saj rastline potrebujejo dnevno svetlobo. Pomembna je tudi temperatura, ki ne sme biti prenizka, pa tudi ne previsoka. Seveda preverimo, ali je dovolj prostora, da nam rastline ne bodo v napoto pri vsakodnevni uporabi prostorov.
Večina rastlin se bo v obdobju mirovanja dobro počutila pri temperaturi okoli 10 stopinj Celzija.

Bolne ali okužene zavržemo

Preden lonce oziroma korita prenesemo v izbrani prostor, moramo rastline temeljito pregledati in jim odstraniti posušene oziroma uvele dele. Prav tako natančno preverimo zdravje rastlin, če so bolne ali okužene ali so jih napadli škodljivci, jih je najbolje kar zavreči, če so poškodovane le v manjšem obsegu, pa je najbolje odstraniti takšne dele. Med boleznimi so najpogostejše plesni, med škodljivci pa uši.

Ko smo odbrali zdrave rastline, jih do konca očistimo ter porežemo, tudi zato, da prihranimo prostor. Potem jih prenesemo v izbrani prostor, ki smo ga prej počistili in prezračili, in lonce ter korita namestimo tako, da bomo imeli čim bolj enostaven dostop do njih. Pazimo tudi, da si rastline med seboj ne bodo kradle svetlobe.

Brez pretiranega zalivanja

Našega balkonskega okrasja pa ne moremo pustiti kar vnemar vso zimo, temveč ga moramo občasno zaliti, hkrati pa še pogledamo, ali kljub previdnosti nanj ne preži katera bolezen ali škodljivec. Z zalivanjem kajpak ni treba pretiravati, celo nasprotno, tu velja pravilo manj je več. Običajno je treba zaliti enkrat na mesec ali celo bolj poredko, potrebo rastlin po vodi pa najlažje preverimo tako, da s prstom pobrskamo po substratu. Če je še vlažen, z zalivanjem počakamo, da bo povsem suh. Bolj je v prostoru mrzlo, bolj poredko bo treba zalivati. Ne glede na pogostost zalivanja je dobro, da rastlinam posvetimo nekaj minut vsak teden. Pregledamo jih, odstranimo morebitne na novo posušene ali bolne dele in prezračimo prostor. Pri tem velja opozoriti, da rastlin nikar preveč ne tlačimo skupaj, saj bodo imele slabše razmere za preživetje in lahko propadejo kar vse. Zato je bolje kakšno pustiti zunaj, prepuščeno na milost in nemilost vremenu, tistim, za katere imamo prostor, pa zagotoviti res optimalne razmere. Le tako bodo zdrave in čvrste dočakale pomlad.

Pozimi rastlin, ki nekje notri samo čakajo pomlad, nikar ne gnojimo. S tem bi namreč spodbujali rast, mi pa prav nasprotno hočemo, da zimo preživijo čim bolj v mirovanju.