ZDRAVJE
Pestra mešana prehrana
Zdravstveno stanje je odvisno od življenjskega sloga, tudi prehrane: zaužiti moramo vse snovi, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje.
Odpri galerijo
Prehranjevanje je kompleksno, zdrav način mora vključevati vse snovi, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje, ugotavljajo v številnih raziskavah, s katerimi poskušajo dognati, kakšen način prehranjevanja je za človeka najboljši in najbolj zdrav. Slovenci smo v veliki večini vsejedi: glede na ugotovitve raziskave Prehrambne navade odraslih prebivalcev Slovenije, ki jo je opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), približno 96 odstotkov odraslih uživa mešano prehrano, 2 odstotka je delnih vegetarijancev, 1 odstotek vegetarijancev, veganov pa je manj kot odstotek.
Kljub temu se zadnje čase zdi, da je vse več takih, ki iz prehrane izključujejo živila živalskega izvora in postajajo vegetarijanci. To pomeni, da ne uživajo mesa, niti rib, jedo pa nekatere izdelke živalskega izvora, denimo jajca, mlečne izdelke in med. Posebna vrsta vegetarijanstva je veganstvo. Kot pišejo strokovnjaki na prehrana.si, se vegani izogibajo vsem živilom živalskega izvora – torej tudi jajcem, mlečnim izdelkom pa tudi medu. Od leta 1977 vsako leto 1. oktobra zaznamujemo svetovni dan vegetarijanstva, njegov glavni namen je ozaveščati ljudi o pomenu zmanjšanja uživanja hrane živalskega izvora.
Meso je pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti pa tudi esencialnih maščobnih kislin, esencialnih mikroelementov in zlasti vitaminov B-skupine. Meso zlasti v obdobju rasti in razvoja zagotavlja zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 in vseh esencialnih aminokislin, še pravijo na NIJZ.
Vse skupine živilNa NIJZ za predšolske in šolske otroke ter mladostnike priporočajo pestro mešano prehrano, sestavljeno iz vseh skupin živil, kar zagotavlja zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma. Priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost sadju in zelenjavi, kakovostnim ogljikohidratnim živilom (polnovredna žita in žitni izdelki), kakovostnim beljakovinskim živilom (mleko in mlečni izdelki z manj maščobami, ribe, puste vrste mesa ter stročnice) ter kakovostnim maščobam (oljčno, repično, sojino in druge vrste rastlinskega olja).
Kljub temu se zadnje čase zdi, da je vse več takih, ki iz prehrane izključujejo živila živalskega izvora in postajajo vegetarijanci. To pomeni, da ne uživajo mesa, niti rib, jedo pa nekatere izdelke živalskega izvora, denimo jajca, mlečne izdelke in med. Posebna vrsta vegetarijanstva je veganstvo. Kot pišejo strokovnjaki na prehrana.si, se vegani izogibajo vsem živilom živalskega izvora – torej tudi jajcem, mlečnim izdelkom pa tudi medu. Od leta 1977 vsako leto 1. oktobra zaznamujemo svetovni dan vegetarijanstva, njegov glavni namen je ozaveščati ljudi o pomenu zmanjšanja uživanja hrane živalskega izvora.
Načrtovanje jedilnika
Strokovnjaki priporočajo uravnoteženo prehrano, sestavljeno iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil in ki omogoča, da naš organizem v vseh starostnih obdobjih deluje dobro.Če se odločimo, da bomo eno vrsto živil izločili, kot to počnejo vegetarijanci in vegani, moramo spoštovati določena pravila, da bomo poskrbeli za zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma, pravijo nutricionisti. Dobro moramo poznati sestavo živil, izkoristljivost hranil in principe uravnoteženega načrtovanja jedilnika. V nekaterih primerih je treba za doseganje ustreznega vnosa esencialnih hranil uživati obogatena živila ali dodajati prehranska dopolnila, večje tveganje neustreznega vnosa energije in hranil obstaja pri veganski prehrani. Dobro je vedeti, da lahko meso ustrezno nadomestimo s stročnicami ter nemesnimi živili živalskega izvora, kot so mleko in mlečni izdelki ter jajca.
Mešana prehrana
Raznovrstno prehranjevanje je še posebno pomembno pri otrocih in mladostnikih. Številni strokovni viri veganski način prehranjevanja obravnavajo kot neprimeren za otroke zaradi velikih možnosti nezadostne prehrane, pravijo strokovnjaki z NIJZ: »Po doslej znanih literaturnih podatkih vegetarijanska prehrana brez mesa načeloma ni bolj zdrava od uravnotežene mešane prehrane. Meso je v skladu s sodobnimi prehranskimi priporočili del pestre mešane prehrane ob izpolnjevanju zahtev, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti. Priporoča se uživanje zmernih količin mesa, od tega rdeče meso nekajkrat mesečno, nekoliko pogosteje, to je nekajkrat tedensko, pa uživanje perutninskega mesa in rib. Zaradi teh razlogov je njegovo zmernovključevanje v skladu s priporočili o količinah in pogostosti v pestro mešano prehrano vključeno tudi v priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in v nacionalna prehranska priporočila. Po Smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah se priporoča uživanje mesa do petkrat na teden ter rib vsaj enkrat do dvakrat na teden.«
Meso je pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti pa tudi esencialnih maščobnih kislin, esencialnih mikroelementov in zlasti vitaminov B-skupine. Meso zlasti v obdobju rasti in razvoja zagotavlja zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 in vseh esencialnih aminokislin, še pravijo na NIJZ.