VRTNA KREŠA
Pikanten dodatek jedem
Spomladi, poleti in jeseni bo vrtna kreša rasla na vrtu, pozimi pa na okenski polici; režemo jo, ko zraste deset centimetrov v višino.
Odpri galerijo
Odlično uspeva v lončkih na okenskih policah. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Vrtna kreša je izjemno zanimiva rastlina, ki jo zaradi nekoliko ostrega okusa in vonja – spominja namreč na gorčico – uporabljamo predvsem kot dodatek jedem. Odlično popestri solate – zlasti se poda k paradižniku, kumaram, endiviji in fižolu –, sendviče in priloge. Ker jo praviloma režemo, ko zraste deset centimetrov, večina sploh ne ve, da lahko doseže dobrega pol metra v višino. Pa niti tega ne, da spada med križnice. Če bi jo pustili rasti, bi dočakali drobne roza cvetove, z njimi pa bi lahko pridelali svoje seme za naslednje leto.
Izvira iz Male Azije, Mezopotamije, Perzije in Afrike, gojili so jo že stari Egipčani pa tudi Grki in Rimljani. Tako je vrtna kreša prišla v Evropo. Poleg tega da je okusna, je tudi zdravilna, zato si gotovo zasluži kotiček na vrtu ali v lončku na okenski polici.
Sejemo jo lahko vse leto, bodisi na vrtu bodisi v lončke. Spomladi, jeseni in poleti na prosto, lahko tudi v korita na balkonu, pozimi pa v lončke na okenskih policah. Seme zagrnemo s tanko plastjo zemlje. Poleti bo vzklila v nekaj dneh, zgodaj spomladi potrebuje do dva tedna. Gojimo jo lahko kot kalčke, in sicer na vseskozi vlažni vati.
Vrtna kreša ne potrebuje močno pognojene zemlje, če jo sejemo v mešani posevek, ni treba posebej gnojiti, če ji odmerimo posebno gredo, pa bo dovolj malo komposta. Sejemo jo med korenje, solato ali radič, s katerimi je v dobrih sosedskih odnosih, za družbo ji ne izberemo zelja, cvetače, brokolija in ohrovta, saj so to njene sorodnice, s katerimi se rastline praviloma ne marajo. Sejemo jo lahko v vrstice ali povprek, v zadnjem primeru bomo imeli več dela s pletjem plevela. Vrstice naj bodo približno 20 centimetrov vsaksebi, v vrsti sejemo na gosto.
Za uporabo jo režemo, ko zraste največ deset centimetrov, najbolje je to narediti s škarjami. Pri tem pazimo, da ne porežemo srednjih oziroma srčnih listov, saj bo rastlina pognala še enkrat. V toplem poletju bo za rezanje primerna po dveh tednih. S sprotno setvijo si zagotovimo pridelek vse leto.
Sejemo jo od pomladi do jeseni.
Izvira iz Male Azije, Mezopotamije, Perzije in Afrike, gojili so jo že stari Egipčani pa tudi Grki in Rimljani. Tako je vrtna kreša prišla v Evropo. Poleg tega da je okusna, je tudi zdravilna, zato si gotovo zasluži kotiček na vrtu ali v lončku na okenski polici.
Sejemo jo lahko vse leto, bodisi na vrtu bodisi v lončke. Spomladi, jeseni in poleti na prosto, lahko tudi v korita na balkonu, pozimi pa v lončke na okenskih policah. Seme zagrnemo s tanko plastjo zemlje. Poleti bo vzklila v nekaj dneh, zgodaj spomladi potrebuje do dva tedna. Gojimo jo lahko kot kalčke, in sicer na vseskozi vlažni vati.
Ne sejemo je v bližino križnic, saj je z njimi v sorodu.
Vrtna kreša ne potrebuje močno pognojene zemlje, če jo sejemo v mešani posevek, ni treba posebej gnojiti, če ji odmerimo posebno gredo, pa bo dovolj malo komposta. Sejemo jo med korenje, solato ali radič, s katerimi je v dobrih sosedskih odnosih, za družbo ji ne izberemo zelja, cvetače, brokolija in ohrovta, saj so to njene sorodnice, s katerimi se rastline praviloma ne marajo. Sejemo jo lahko v vrstice ali povprek, v zadnjem primeru bomo imeli več dela s pletjem plevela. Vrstice naj bodo približno 20 centimetrov vsaksebi, v vrsti sejemo na gosto.
Za uporabo jo režemo, ko zraste največ deset centimetrov, najbolje je to narediti s škarjami. Pri tem pazimo, da ne porežemo srednjih oziroma srčnih listov, saj bo rastlina pognala še enkrat. V toplem poletju bo za rezanje primerna po dveh tednih. S sprotno setvijo si zagotovimo pridelek vse leto.
