Pisana združba za manj škodljivcev

Pomembno je, katere rastline zasadimo skupaj; nekatere ščitijo pred boleznimi, druge dovajajo hranila, tretje izboljšujejo okus.
Fotografija: Paradižnik in bazilika se ne razumeta dobro samo na krožniku, ampak tudi na gredici ali v loncih na balkonu. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Paradižnik in bazilika se ne razumeta dobro samo na krožniku, ampak tudi na gredici ali v loncih na balkonu. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Bliža se čas, ko bomo na gredice lahko posadili sadike, pri tem pa je dobro vedeti, katere bodo spodbujale katere pri rasti in tvorbi plodov. Rastline v ekološki vrt namreč prinašajo ravnovesje, in sicer na več načinov. Tiste, ki drugim služijo kot zaščita, počno to tako, da zamaskirajo njihov vonj ter jih tako ščitijo pred škodljivci, ki bi jih sicer hitro našli in napadli. Navadni vratič in nekatere vrste krvomočnic denimo skrijejo vonj paradižnika in kivija, zato si škodljivci, ki bi ju sicer napadli, hrano raje poiščejo drugje. Poleg omenjenih so odlični varuhi tudi kamilica, meta, poprova meta, melisa, mačja meta, navadna milnica, beli vratič ter čebula in česen.

Nekatere rastline svojim sosedom pomagajo

Obstajajo rastline, ki bivajo v odlični simbiozi s tistimi v njihovi bližini in jim pomagajo iz prsti črpati hranila ter pospešujejo celjenje poškodb, ki jim jih povzročijo škodljivci. Mednje spadajo majaron, origano, luštrek, hrapava škrbinka, velika kopriva, baldrijan in rman.

Tu so tudi rastline, ki druge ščitijo izjemno pogumno in nesebično, nase namreč privabijo škodljivce, ki bi sicer napadle njihove sosede. Zato jih je dobro nasaditi nekoliko dlje od tistih, ki jih ščitijo, da ne bi živalce kljub temu našle poti do njih. To delo odlično opravljajo kapucinke. Zasadimo jih v kot vrta, in listne uši se bodo raje naselile nanje kot na zelenjavo. Vrtnine odlično ščitijo navadna črna meta in vse starejše rastline, ki smo jih pustili, da gredo v cvet.

V kot vrta zasadimo kapucinke, ki bodo škodljivce privabljale nase in tako varovale vrtnine.
V kot vrta zasadimo kapucinke, ki bodo škodljivce privabljale nase in tako varovale vrtnine.

Nekatere rastline svojim sosedom pomagajo do bolj sočnih sadežev z večjo vsebnostjo vitaminov, mineralov ter tudi več okusa. Posadimo jih tik ob rastlino, pri kateri želimo doseči omenjene učinke, k jagodam in zeleni solati denimo zasadimo borago. Plodovi jagod bodo tako bolj sočni in okusni pa tudi več jih bo. Če želimo bolj pekočo redkvico, ji za sosedo namenimo pravo krebuljico, k bolj okusnemu paradižniku pa bosta pripomogla bazilika in navadna črna meta, ki bo hkrati nase vabila škodljivce in paradižnik ščitila. Melone bodo bolj polne, če k njim zasadimo slak, za bolj polne in okusne pomaranče pa naj drevesu družbo dela navadni vratič.

Katere vrtnine zasadimo skupaj

Pomembno je, katere vrtnine zasadimo skupaj, saj se lahko tudi te med seboj spodbujajo ali pa ovirajo pri rasti in razvoju plodov. Razne vrste solat imajo denimo ob sebi najraje jagode, rdečo peso, redkvico in koruzo, zelje pa se dobro razume s čebulo, timijanom, paradižnikom in žajbljem. Čebulo lahko zasadimo še k cvetači in brokoliju. Slednji bo odlično uspeval tudi ob zeleni, leči, rožmarinu, kamilici, poprovi meti, žajblju in navadnem kopru. Kumare imajo rade fižol, grah, koruzo, redkvico in solato, bučke pa poleg solate še papriko, špinačo, buče, paradižnik, peteršilj in poprovo meto.

Pomembno je, katere vrtnine zasadimo skupaj, da se ne bi ovirale pri rasti in razvoju plodov.
Pomembno je, katere vrtnine zasadimo skupaj, da se ne bi ovirale pri rasti in razvoju plodov.

K čilijem in feferonom posadimo solato, buče in kumare, k papriki pa baziliko, paradižnik, rabarbaro, jajčevce, solato, peteršilj in okro. Najmanj izbirčna je rdeča pesa, ki so dobro razume z vsemi vrtninami, še posebno pa s čebulo, špinačo in solato.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije