Pisani, nežni in močni

Večina ljudi si ob omembi žuželk predstavlja gomazeče živali, ki jim vzbujajo neprijetne občutke. Metulje pa večina občuduje in nima nič proti, če so v njihovi bližini. To so nežne in hkrati zelo močne živali. Večina nas ve, da obstajajo dnevni in nočni metulji. Oblik njihovih kril in kombinacij obarvanosti je nešteto. Še posebno občudujemo velike tropske metulje. Že otroci v vrtcih pogosto spoznajo njihov razvojni krog s popolno preobrazbo od jajčeca prek gosenice in bube do čudovitega metulja. Na vrtovih nas jezijo gosenice, ker nam pojedo vrtnine, in vrtičkarji za zatiranje škodljivcev pogosto uporabljajo premočne pesticide, ki pa lahko prizadenejo tudi preostale vrste.

Zbiratelji

Precej ljubiteljev metuljev se odloča za zbiranje primerkov tropskih in domačih vrst v posebnih zbirkah. Kot pri drugih členonožcih namreč tudi metuljevo telo po poginu zelo dolgo ohrani skoraj enako obliko in obarvanost. Zato jih lahko po posebnem postopku (preparaciji) shranimo tudi v zbirkah. Pri tem pa je nujno treba paziti, da ne prizadenemo populacije metuljev v naravi in da nikakor ne nabiramo zaščitenih vrst. Zato jih moramo dobro poznati in jih razlikovati med sabo. Pred leti je izšel Atlas dnevnih metuljev Slovenije, ki odlično predstavi te vrste. Nabiralci nočnih metuljev si dostikrat pomagajo s posebno lučko ali sladko raztopino, da jih privabijo.

V tujini celo sejmi

V tujini organizirajo posebne žuželčje – entomološke – sejme, na katerih ljubiteljski in profesionalni zbiratelji izmenjujejo ali odkupujejo primerke. Pogosto kupijo bube na posebnih farmah vzgojenih metuljev in si iz njih vzgojijo primerke za zbirko. V Ameriki že dolgo obstaja možnost izpusta metuljev na porokah ali podobnih prireditvah, zdaj je to mogoče tudi pri nas. Običaj izvira iz stare indijanske legende, po kateri naj bi vsak, ki si kaj zaželi, nežno ujel metulja, mu zašepetal svojo željo in ga nato izpustil. Metulj bo to željo ponesel Velikemu duhu, in ta jo bo uresničil.

Invazivne in škodljive vrste

Lahko kupimo tudi bube in jih obesimo na posebne palčke v temperaturno in vlažnostno kontroliranih razmerah. Metulje po izleganju hranimo s sladkorno raztopino ali sladkim sadjem (npr. lubenica). Če se odločite za tovrstno spremljanje razvoja metulja, morate biti pozorni na invazivne vrste in naravno prisotnost določenih vrst. Nekatere vrste so namreč vezane izključno na določene vrste rastlin; tako se tropski pri nas po izleganju praktično ne morejo razmnoževati naprej brez zagotovitve ustreznih rastlin, na katerih bi se razvile njihove gosenice.

*Mag. Nika Leben je biologinja in vodja Vivarija Bioexo v Kopru