Pismo učiteljice leta 2024: Dragi učenke, učenci in starši!
Ljudje smo nekako naravnani, da si ob novih začetkih zadamo neke cilje in zaobljube, na primer ob novem letu. Ker pa smo del šolskega sistema, pogosto štejemo leta po šolskem koledarju – od 1. septembra do 24. junija. Zakaj ne bi letos sprejeli kakšne nove odločitve in si zadali kakšnega novega cilja za prihajajoče šolsko leto?
Naj vaši cilji ne vsebujejo številk in naj ne bodo materialni. Biti morajo dovolj visoki, da se boste zanje vsaj malce potrudili. Razdelite jih v dve skupini: tisto, kar lahko naredite zase, za svoje dobro počutje, in tisto, kar lahko dobrega storite za skupnost.
Zagotovo se vsi bolje počutimo, če smo uspešni. Zakaj ne bi letos izbrali enega konkretnega področja, na katerem želite še posebno napredovati? Seveda boste morali delati na vseh področjih, ki jih zahteva učni načrt, ampak izberite vsaj eno, kjer se počutite najbolje, kjer čutite, da še lahko napredujete in razvijate svoje talente.
Naj bo vaša prioriteta to, da napredujete v znanju in ustvarjalnosti, in ne zgolj najvišje ocene. Na te boste kmalu pozabili, znanje in zadovoljstvo ob uspehu pa vam bosta ostala veliko dlje.
Eden od vaših ciljev za to šolsko leto je lahko prijaznost
In kaj lahko storite za skupnost (razred, šolo, ulico, vas ali mesto)? Pomislite, kaj lahko storite za skupno dobro. Če bo vsak od nas naredil nekaj dobrega, bo naš svet veliko lepši in mnogo bolj prijazen. Saj si vsi želimo, da bi živeli v prijaznem okolju, kjer so odnosi topli in iskreni, kajne?
Nikoli ne pozabite, da odnose z drugimi ljudmi gradite sami. V vsak odnos (pa naj bodo to vrstniki, učitelji, starši ali pa sosedje) prinašate svojo energijo, kažete spoštovanje, delite prijaznost in širite svoje razpoloženje. Če boste do nekoga pristopali z nezaupanjem ali celo sovraštvom, boste najverjetneje to prejeli tudi nazaj.
Eden od vaših ciljev za to šolsko leto je lahko prijaznost. Bodite pozorni na svojo okolico. Poiščite nekoga, ki morda potrebuje pogovor ali pa skrito sporočilce v peresnici, ki mu bo narisalo nasmeh na obraz.
Pomagajte staršem znositi nakupovalne vrečke iz avta, pri babici pobrišite prah s tiste police, ki jo težko doseže, povejte sošolki, da je danes pripravila odličen govorni nastop, ali sošolcu, da mu je met na koš pri športu super uspel. In pošljite, lepo vas prosim, zapiske tekočega dne sošolcu, ki je zbolel in že nekaj ur čaka, da se ga kdo usmili!
Ocene so samo številke, največ šteje tisto, kar nosite v srcu
Predvsem pa ne škodujte drugim. Ni nujno in nikakor se ne pričakuje od vas, da boste z vsemi v razredu najboljši prijatelji. Morda z Lenartom iz B razreda nimata nič na svetu skupnega in pač ne bosta preživela vseh odmorov skupaj.
Lahko pa se mu prijazno nasmehnete. Boste videli, oba bosta imela lepši dan. Če opazite, da Anito iz 6. a zbadajo sošolke, ker vse leto nosi iste čevlje, se ne bojte stopiti na njeno stran in recite sošolkam, da so vam tisti čevlji zelo všeč in so trenutno zelo moderni (tudi če niso).
Če vidite, da je nekdo v stiski, pristopite do njega in spregovorite z njim kakšno besedo. Morda potrebuje le to – naključno prijaznost neznanca. Kako malo je potrebno, da nekomu polepšate dan! Verjemite mi, občutek je ravno tako dober za vas kot zanj. Naslednjič boste morda vi tisti, ki vam bodo pomagali ljudje, na katere sploh ne računate.
Morda neki sošolec ni dober v matematiki in ne obvlada angleščine, ampak odlično poje in ustvarja neverjetne stvari iz lesa! Zapomnite si: ocene so samo številke, največ šteje tisto, kar nosite v srcu.
Zaradi VAS je svet bolj pisan in zanimiv!
Vsak od nas je že kdaj doživel zbadanje vrstnikov in vsi vemo, da nas te besede lahko zelo bolijo. Tudi odraslim ni vedno vseeno, če so ljudje do nas hudobni ali neprijazni.
Nosite posebno frizuro, ki vam je noro všeč, sošolci pa so vas vse preteklo leto zbadali zaradi nje? Imate čisto svoj stil oblačenja in izstopate med vrstniki? Vas zaradi tega pogosto zafrkavajo? Imate letos isti šolski nahrbtnik kot lani in isto peresnico (ki so jo podpisali vam ljubi ljudje in nosi toooliko spominov)?
Vas skrbi, kaj bodo o tem rekli sošolci? Se vam zdi, da ste premalo družabni ali pa preveč tihi, ker občasno jecljate, da ste premajhni in nikoli ne boste zrasli ali pa preveliki in štrlite iz gruče ljudi, preveč skodrani ali preveč rdečelasi? Nikar! Bodite ponosni na svoje posebnosti!
Nosite jih z dvignjeno glavo in se zavedajte, da ste edinstveni. Nikogar na šoli ni, ki bi vam bil enak! Ali ni to nekaj najlepšega? Zaradi VAS je svet bolj pisan in zanimiv! Ne skrivajte se v kotu, stopite v učilnico ponosno (četudi se boste morali na začetku samo delati, da ste samozavestni) in videli boste, da vas bodo tudi drugi ljudje začeli gledati z drugačnimi očmi. Obljubim, da boste opazili razliko!
Dragi starši!
Nikoli se ne nehajte pogovarjati s svojimi otroki o njihovih občutkih. Med kuhanjem kosila, na sprehodu, med brkljanjem po vrtu ali zvečer, v postelji, ko je že ugasnjena luč, boste morda izvedeli kakšno skrivnost, tako mimogrede.
Na vprašanje »Kako je bilo v šoli?« boste dobili vedno isti odgovor. Morda pa lahko vprašate, kaj so v tistem dnevu lepega doživeli, čemu so se najbolj nasmejali, kaj so novega izvedeli, za kaj so hvaležni v tistem dnevu … in morda boste prišli dlje od »standardnih odgovorov«.
Kot učiteljica, razredničarka in mama dvema krasnima otrokoma, ki sta še vedno del slovenskega šolskega sistema, vam polagam na srce, da šolo sprejmite z naklonjenostjo in pozitivnim odnosom. Če bodo otroci občutili vaš odpor do šole in/ali učitelja, ga bodo prevzeli nase.
Tam preživijo veliko ur vsak dan in ni hujšega, če se v šolo odpraviš s cmokom v grlu in te v trebuhu zvija od negotovosti in pričakovanja slabega. Naj si sami ustvarijo vtis (morda pa se bodo oni s tem učiteljem prav dobro razumeli), naj preizkusijo meje, naj se iz napak tudi kaj naučijo.
Pustite jim, da sami rešujejo svoje težave. Vsi vemo, da so konflikti del vsakega življenja, in šola je odlično (varno) okolje, kjer se lahko učimo spopadanja z njimi, »treniramo« postavljanje zase in skrb za sočloveka. Kje bi se lažje in varneje priučili te veščine, če ne v šoli?
Zaupajte svojim otrokom, sposobni so veliko več, kot si lahko zamislite
Iz leta v leto srečujem več staršev, ki so utrujeni od vsakodnevne pomoči pri šolskem delu. Svetujem vam, da zaupate v kreativnost otroških možganov in njihove sposobnosti.
Zelo lepo znajo sami narediti projektno nalogo, ustvariti najlepši plakat, se naučiti pesmico na pamet in usvojiti tistih deset novih angleških besed. Sposobni so veliko več, kot si lahko zamislite.
In ponosa ob uspehu, ki je samo njihov, ne more prekositi nič na svetu. Če lahko zbrano odigrajo nič koliko računalniških igric na dan, so sposobni tudi 30 minut zbranega delanja domačih nalog. Verjemite, so.
In lepo vas prosim, spodbudite svojega sina ali hčerko, da pošlje zapiske tekočega dne sošolcu, ki je zbolel in že nekaj ur čaka, da se ga kdo usmili!
Dragi otroci, starši in učitelji, priznajmo si: v šolo je prav fino hoditi. Predvsem zaradi vsega tistega, kar se zgodi zunaj strogega pouka in obvezne šolske snovi.
Tisti listek, ki potuje po razredu, naj potuje res na skrivaj, klepetava sošolka bo kmalu izdala kakšno svojo skrivnost, učitelju bo kdaj »crknil« računalnik in simpatija s šolskega hodnika se ti bo gotovo enkrat nasmehnila.
* Simona Šarlah je učiteljica nemščine, državljanske in domovinske kulture ter etike in filozofije za otroke na Osnovni šoli Vojnik. V okviru iniciative Učitelj sem! Učiteljica sem!, ki jo vodi AmCham Slovenija in pri kateri sodeluje tudi naša medijska hiša Delo, je bila izbrana za učiteljico leta 2024.
