Po dolgih letih prihaja novi bugatti (FOTO)
Obstajajo avtomobili, ki jih vozijo zelo redki, še vidimo jih težko na cesti. A to ne pomeni, da ne zanimajo še koga drugega. Morda je na vrhu te skupine znamka Bugatti, ki novosti ne predstavi vsak dan. Nedavno jo je, to je bugatti tourbillon.
Umetelni merilniki
Tourbillon bi po francosko pomenilo vrtinec, ampak v našem primeru je to prej malce povezano z urarskim pojmom za mehanizem, ki izenačuje vpliv gravitacije. Davnega leta 1795 ga je izumil urarski genij Abraham Louis Breguet.
Instrumenti za volanom imajo videz ur v povečanem merilu. Igli na sredinski številčnici prikazujeta vrtljaje (številčnica prikaže do 10.000 vrt./min.) in hitrost (kaže vse do 550 km/h). Na levi strani so analogni merilniki baterije, temperature olja in goriva, na desni dvojni kazalci, ki kažejo porabo energije električnega pogona in bencinskega motorja v realnem času. Merilniki so nameščeni za umetelno pritrjenim volanskim obročem. Vse skupaj so pripravili švicarski urarji, gre za 600 različnih elementov, menda so uporabljali tudi drage kamne, safir in rubin.
Tako kot se z armaturno ploščo želijo približati nekakšnemu retro slogu, se zdi, da je deloma klasičen tudi pogon. Osnova je približno en meter dolg 16-valjni skoraj osemlitrski bencinski agregat, drugače kot pri predhodniku chironu in še pred njim veyronu tokrat brez prisilnega polnjenja, zato pa s pomočjo treh električnih motorjev, dveh spredaj in enega zadaj. Seveda s huronsko močjo; 1800 konjev ga do 100 km/h potisne v dveh sekundah, do 200 v manj kot petih … največja hitrost je 445 kilometrov na uro.
Za električna motorja zagotavlja energijo baterija z zmogljivostjo 25 kWh, avtomobil lahko nekaj deset kilometrov prevozi le na elektriko, vse skupaj je pripravljeno na 800-voltni arhitekturi, ob kateri se baterija tudi ekspresno napolni. Potem so tu še drugi elementi, kot so poseben zadnji aktivni spojler, difuzor, pa lahka gradnja, napredno vpetje ...
Rimčeva vizija
Tourbillona je na sedežu manufakture v Molsheimu v Franciji predstavil Mate Rimac, prvi mož družbe Bugatti-Rimac, ki je zaslovel s super zmogljivim elektro športnikom nevera. »Najenostavneje bi bilo vzeti nevero in iz nje narediti bugattija. Toda namen ustvarjanja bugattija ni poenostaviti stvari, ampak jih otežiti,« je rekel hrvaški podjetnik in dodal, da so nekateri želeli, da bi bil tourbillon povsem električen, a da je vodstvo koncerna Volkswagen in takratnega šefa Herberta Diessa na srečo prepričal, da je najbolje, da bo hibrid. Proizvodnja je napovedana za leto 2026, izdelali naj bi 250 primerkov po najmanj 3,8 milijona evrov.
Stara znamka
Bugatti je starodavna francoska znamka, ki jo je v sodobnih časih najprej oživil Romano Artioli v Italiji, a dlje od modela EB 110 ni šlo. Potem je prišlo še danes trajajoče obdobje Volkswagna. Njegov šef in idejni tvorec rasti Ferdinand Piëch je pač hotel imeti vse, kar se je dalo, tudi Bentleyja (Rolls-Roycea mu je izmaknil BMW), Lamborghinija in ne nazadnje Bugattija. Prvi model veyron so predstavili pred približno dvema desetletjema. Leta 2015 je prišel chiron, prav v času Volkswagnove dizelske afere.
