Po nakupih na splet: na to morate biti pozorni
Slovenci smo se zdaj že lepo navadili na spletno nakupovanje, k temu je svoje prispevala tudi pandemija koronavirusa. Že dobre tri četrtine (76 %) Slovencev nakupuje po spletu, pri čemer so v nedavni raziskavi Masterindex, ki jo je izvedla globalna finančna družba Mastercard, ugotovili, da je v primerjavi s prejšnjim letom več tistih, ki to počno še pogosteje kot pred epidemijo: 23 odstotkov več v letu 2020, letos pa že 30 odstotkov več. Skoraj trikrat več je tistih, ki so šele z epidemijo začeli nakupovati po spletu (9 %), med njimi pa so štirje odstotki takšnih, ki bodo to počeli še naprej.
86 odstotkov anketiranih spletno plačevanje ocenjuje kot varno.
V virtualnih nakupovalnih košarah so se največkrat znašli oblačila, obutev in modni dodatki (59 %). Nekoliko manj kot lani se nas je odločalo za nakup elektronskih naprav (40 %), gospodinjskih aparatov (42 %), upad je bil viden tudi pri kupovanju vstopnic za koncerte, kino in druge kulturne dejavnosti (9 %), manj je bilo naročil pri potovalnih agencijah (8 %) pa tudi manj potovalnih in nastanitvenih stroškov (8 %). Podvojil pa se je delež naložbenih storitev: zdaj znaša osem odstotkov, razlog za to pa je iskati v epidemiji in večjem deležu prihrankov, ki so nastali zaradi omejitev potovanj ali znižanja drugih življenjskih stroškov.
Gotovinsko plačevanje pada
Plačilna kartica je najbolj priljubljena metoda plačevanja pri spletnih nakupih (60 %), pri čemer nas ima večina dve kartici, plačevanje z gotovino pa je vedno bolj redka izbira (39 % v letu 2020, 33 % v 2021). Skoraj polovica Slovencev (48 %) je že vsaj enkrat plačala z mobilnim telefonom. Upadla je tudi uporaba plačilnega sistema paypal (32 % v 2020 in 28 % v 2021), poštne nakaznice pa so se že skoraj poslovile (6 % v 2020, 4 % 2021).
Kar 86 odstotkov anketiranih spletno plačevanje ocenjuje kot varno, pri čemer se je zmanjšal delež nezaupljivih (12 % v letu 2020; 10 % v 2021). Slovenci menijo, da je najvarnejši način potrjevanja spletnih nakupov geslo za enkratno uporabo (83 %), skeniranje prstnega odtisa (79 %) in prepoznava obraza (61 %) ter druge biometrične metode (61 %). Petina uporabnikov za potrjevanje uporablja kodo prek esemesa (19 %) ali varnostno kodo iz mobilne banke (23 %).
Prek spleta nakupujmo samo na varnih spletnih straneh (začno se s https, v ukazni vrstici brskalnika pa je simbol zaklenjene ključavnice). Podatkov bančnih ali kreditnih kartic nikoli ne pošiljamo v elektronski pošti in SMS, jih ne objavljamo na družabnih medijih in jih ne povemo po telefonu. Napravo, prek katere nakupujemo in plačujemo, moramo redno posodabljati, zelo priporočljivo je uporabljati kak protivirusni program in požarni zid; pametni telefoni imajo to pogosto že vdelano v operacijski sistem. In ne nasedajmo pretirano neverjetnim ponudbam.
