Po obsodbi se je posvetila jaslicam

Več slovenskih umetnikov se je v 20. stoletju lotilo ustvarjanja jaslic, med njimi pa je bila v času po drugi svetovni vojni izstopajoča akademska kiparka Liza Hribar, ki se je izoblikovala v eno redkih ter hkrati najproduktivnejših in najkakovostnejših ustvarjalk jaslic v patinirani ali barvni žgani glini. Ob tradicionalnih mnogofiguralnih kompletih je v jaslično umetnost vpeljala tudi izvirne nove oblikovne rešitve,« pravi Andrej Doblehar, avtor razstave jaslic.

Liza Hribar je bila rojena leta 1913 v Celovcu v družini, ki jo je zaznamovala likovna umetnost, saj je bila njena mati Elza Obereigner - Kastl kiparka in še zlasti znana slikarka miniatur. Liza je otroštvo in mladost preživela v Ljubljani, kjer se je likovno izobraževala na umetniški šoli društva Probuda, med letoma 1931–1935 pa je študirala kiparstvo in diplomirala na Dunajski ženski akademiji. Po študijskih potovanjih po Evropi si je na domu v Prečni ulici v Ljubljani uredila atelje, svoja dela je razstavila tudi v Jakopičevem paviljonu. Ustvarjala je zlasti figuralno in portretno plastiko v glini, lesu in bronu, sodelovala pa je tudi pri pasarskih izdelkih arhitekta Jožeta Plečnika.

»Družina je bila povezana z znanimi kulturniki ljubljanske meščanske sredine, v tej družbi je tudi spoznala bodočega moža Zorana Hribarja – s poroko je opustila svoje dekliško ime Lizelot Obereigner in se predstavljala samo še kot Liza Hribar,« je o kiparki povedal Doblehar. »Po drugi svetovni vojni sta bila zakonca Hribar obsojena na Nagodetovem procesu, kar je imelo za posledico tudi popolno umetniško izolacijo kiparke. Zato se je posvetila mali plastiki v žgani glini za ljubljansko trgovino Dom ter delu za cerkvene in zasebne naročnike. Občasno se je ukvarjala tudi s knjižno ilustracijo, med drugim je ilustrirala zbirko otroških pesmi prijateljice Lili Novy. Umrla je leta 1996, leto zatem pa je podoba njenih Kroparskih jaslic na božični znamki obkrožila Slovenijo in svet.«

Po vojni je v sodelovanju z etnologi pripomogla k ustanovitvi podjetja za domačo in umetno obrt Dom v Ljubljani, kjer je pozneje tudi sama prodajala svoje izdelke. »Ustvarjala je dekorativno malo plastiko v patinirani žgani glini,« pravi Andrej Doblehar. »To so gumbi, broške, obeski, grbi mest, nebesna znamenja, putti – amorčki, držala za knjige, svečniki, stenske in namizne svetilke ter stekleni predmeti, kot so kozarci, vaze in vrči. Ob tem se je usmerila tudi v sakralno umetnost (jaslice, križevi poti, Križani, Marija z Jezusom, svetniki, angeli) v žgani glini, lesu in bronu ter opremila več cerkva in kapel.


Prve cerkvene jaslice je na pobudo domačinov in znanega umetnega kovača Joža Bertonclja izdelala leta 1947 za Marijino podružnično cerkev v Kropi. Pozneje je naredila še vrsto velikih cerkvenih jaslic, ob njih pa tudi več manjših družinskih jaslic in razvila nov tip jaslic, kjer je kot celota v enem kosu upodobljen ves božični dogodek.«