Po poti Cvetja v jeseni (FOTO)
Zadnji meseci v letu znajo biti neprijetni. Dnevi se krajšajo in sonce pospešeno izgublja svojo moč. Vse prevečkrat se v mirnih dnevih ob inverziji v kotlinah oblikuje nizka oblačnost. Mesta v dolini se duše v smogu in trdovratni megli, le nekaj sto metrov višje pa se gore in hribi kopajo v soncu ter skoraj pomladnih temperaturah.
Vso pot so razgledi daleč naokoli.
Zapeljemo se do Poljan. Sredi naselja pri pokopališču parkiramo in se odpravimo v breg. Pot je markirana, a nam ponudi kopico izbir. Lahko gremo po asfaltirani cesti ali po markirani poti, lahko po katerem izmed številnih kolovozov. Vsi nas na koncu po uri in pol hoje pripeljejo iz megle na sonce – če je sonce – ter na greben do cerkvice svetih Primoža in Felicijana na Gabrški gori.
Vso pot do našega tokratnega cilja smo se lahko razgledovali daleč naokoli. V dolino globoko spodaj, ki je pokrita z meglo. Do s soncem obsijanih hribov Polhograjskega hribovja na jugu in hribov okoli Blegoša na severu.
Gabrška gora je 836 metrov visok greben med Poljansko in Selško Soro.
Nikjer ne piše, da se moramo do našega izhodišča vrniti po isti poti. Vsepovsod je polno kolovozov. Čez drn in strn nas popeljejo do našega avtomobila.
