Po Ptuju s kozarcem v roki, najstarejša steklenica je iz leta 1917 (FOTO)
Najstarejše slovensko mesto je širši javnosti (tudi zunaj državnih meja) znano zlasti po kurentovanju, ki v času pustovanja tja privabi tisoče ljudi. A zadnja leta se uspešno razvija tudi širše na turističnem področju. Predvsem poskušajo, kot je pojasnil Marjan Ostroško, organizator turističnega vodenja pri Javnem zavodu Ptuj, spojiti pestro zgodovino mesta in z njim tesno povezano vinogradništvo. Mesto namreč skriva bogato zgodovino trgovanja z vinom in kletarstva.
Naša
klet hrani neprecenljivo dediščino arhivskih
vin.
Vinsko potepanje po Ptuju je sicer le eno od različnih vodenih tur, ki jih organizirajo po dogovoru, popotovanje pa se že začne prav svojevrstno, in sicer v rovih grajskega griča. »Ptujčani smo ponosni na našo zgodovino, na naše mesto, na naše vino. In to želimo na drugačen način prikazati tudi obiskovalcem,« potep začne Ostroško in nadaljuje: »V rimskih časih, ko je vino začelo dobivati veljavo, je bilo zapovedano, da vsak vojščak lahko dobi do pol litra vina na dan.« Rova pod gradom za začetek ture niso izbrali naključno, viri iz 15. stoletja namreč pričajo, da so imeli na severni in južni strani grajskega griča vinograde, vino pa so prodajali po vsej Evropi. Na južni strani je vinograd ohranjen še danes, kar Ptuj uvršča v eno redkih mest na svetu, ki ima vinograd prav v središču.
V popolni temi
Ste že kdaj dvignili čaše in nazdravili, ne da bi se med seboj videli? Posebnost ture je zlasti v tem, da vino v rovih okušate v popolni temi – ker je vid izključen, imata vonj in okus ključni vlogi. Da je popotovanje še zanimivejše, gostje ugibajo, za kakšno vino gre. Belo, rdeče, oranžno, suho, polsuho, sladko, katere sestavine in arome občutijo ... Igra zna biti prav zanimiva, zlasti če je obiskovalcev več, ker so lahko temu primerni zanimivi odgovori. In še eno presenečenje: če vam okus ne ustreza, kozarec sunkovito nagnete čez ramo in ga zlijete po obzidju rova. Težko bi bilo namreč v temi najti posebno posodo za 'odpadno' vino.
Kako vino sploh dobimo, obiskovalci natančno izvedo na grajskem dvorišču, ko obiščejo viničarja. »Marsikdo v vinu uživa, a ne ve vseh podrobnosti, kako se do te žlahtne kapljice, ki je tako cenjena in spoštovana, sploh pride,« pravi Ostroško. Na vrsti je trgačeva malica, saj vinsko popotovanje vključuje tudi kulinarične dobrote, značilne za tamkajšnje kraje.
Užitek, ki traja
Prva pisna omemba Ptuja je bila leta 69, a je bila kultura vina tam razvita že pred Rimljani, že v časih Ilirov in Keltov. Rimljani pa so vino bolj kultivirali, predvsem zato, ker so zaznali, kako kakovostno je. V njem so začeli resnično uživati. In to se vleče še v današnje čase ...
A prave zgodovine ni brez Ptujske kleti. Gre za najstarejšo vinsko klet pri nas, ki so jo zgradili v 13. stoletju, uporabljajo pa jo še danes in ni namenjena le turističnim ogledom. Z obiskom kleti se vinsko potepanje po Ptuju zaključi. »Naša klet hrani neprecenljivo dediščino arhivskih vin, tudi najstarejšo slovensko steklenico vina Zlata trta. Te sicer razumljivo ne razkazujemo vsakomur, temveč le ob izrednih priložnostih,« je povedal enolog Nejc Borko, ki je opisal zgodovino kleti, zlasti pa dejstvo, da se je klet kljub vsem gospodarskim in finančnim vzponom in padcem ter drugim zgodovinskim pretresom skozi stoletja ohranila do danes.
V kakšnih treh urah in pol zanimivega potepa obiskovalci Ptuj spoznajo še v drugačni luči. Okusijo marsikatero dobro vino, prav tako pa izvedo vse in še več o vinski tradiciji in kulturi, ki danes nima le enološke veljave, temveč tudi velik gospodarski in turistični pomen.
