PLANINA SLEME
Po skuto in sir na razgledno planino
Na planini Sleme, ki je s precej pašne živine še kako živa, nas pričakajo čudoviti razgledi in prijazni oskrbniki; nanjo vodita dve poti.
Odpri galerijo
Obisk žive planine Sleme je vreden nekaj kapljic znoja. FOTOGRAFIJI: Janez Mihovec
V Zgornjem Posočju mogočna skupina gora zapira pogled proti severu. Tako zelo, da mora Soča napraviti velik ovinek okoli Polovnika, da se prebije iz Bovške kotline mimo Kobarida vse do Tolmina, kjer pa že počasi izgublja status gorske lepotice.
Južna pobočja gora v okolici Krna so sorazmerno položna in na njih je skozi stoletja zrasla vrsta pašnih planin. Še kako so živa in na njih nenehno pozvanjajo zvonci živine, ki se pase. Najbolj vzhodna in hkrati najvišja je planina Sleme. Takoj za njo se svet spusti v dolino Tolminke in Zadlaščice, kjer najdemo vrsto pašnih planin. Za vse je značilno, da tu pridobivajo znameniti sir tolminc.
Planina Sleme z višino 1448 metrov leži med Visoč vrhom in Rdečim Robom ter Velikim in Malim Stadorjem. Dostopna je po dveh poteh. Iz doline Tolminke se pri znameniti cerkvici iz prve svetovne vojne v klanec usmeri gorska cesta, ki nas popelje mimo več planin do planine Pretovč, se nato usmeri ostro na desno in nas v vsega dveh urah in pol pripelje do planine Sleme. Cesta ni za vsakega, a kmetom, ki tu pasejo že stoletja, pride še kako prav. Za pohodnike pa je morda lepše, če se na Sleme povzpnemo iz vasi Krn.
Prelepa vasica stoji na koncu ceste, ki nas iz Kamna popelje mimo Vrsnega visoko v pobočja istoimenske gore. Ko se usmerimo iz vasi, moramo sprva prečkati širna pobočja proti Mrzlemu vrhu. Nekakšen kolovoz nas popelje do opustele kmetije in nato zavije v gozd, na planini Pretovč pa se priključimo makadamski cesti iz Javorce. Še dobre pol ure in pot nas pripelje na samo planino, kjer z lepšim skoraj ne bi mogli biti nagrajeni. Kopica zgradb se stiska pod grebenom okoli planšarije. Na okoliških travnikih se pase kakih petdeset krav, oskrbnika sta vesela vsakega obiskovalca, mogoče je dobiti tudi skuto in sir.
Z dvorišča planšarije se odpre prelep razgled po dolini Tolminke in Spodnjih bohinjskih gora. Le nekaj metrov više, na samem grebenu, pa razgled po gorah v okolici Krna in na drugi strani Soške doline na Matajur.
Pot na planino Sleme nam iz vasi Krn vzame kakšno uro in pol hoda, kar se nam poplača z lepimi razgledi, dan pa polepšajo tudi prijazni oskrbniki.
Čudoviti razgledi na Stadorske gore
Vzelo nam bo poldrugo uro hoje.
Planina Sleme z višino 1448 metrov leži med Visoč vrhom in Rdečim Robom ter Velikim in Malim Stadorjem. Dostopna je po dveh poteh. Iz doline Tolminke se pri znameniti cerkvici iz prve svetovne vojne v klanec usmeri gorska cesta, ki nas popelje mimo več planin do planine Pretovč, se nato usmeri ostro na desno in nas v vsega dveh urah in pol pripelje do planine Sleme. Cesta ni za vsakega, a kmetom, ki tu pasejo že stoletja, pride še kako prav. Za pohodnike pa je morda lepše, če se na Sleme povzpnemo iz vasi Krn.
Prelepa vasica stoji na koncu ceste, ki nas iz Kamna popelje mimo Vrsnega visoko v pobočja istoimenske gore. Ko se usmerimo iz vasi, moramo sprva prečkati širna pobočja proti Mrzlemu vrhu. Nekakšen kolovoz nas popelje do opustele kmetije in nato zavije v gozd, na planini Pretovč pa se priključimo makadamski cesti iz Javorce. Še dobre pol ure in pot nas pripelje na samo planino, kjer z lepšim skoraj ne bi mogli biti nagrajeni. Kopica zgradb se stiska pod grebenom okoli planšarije. Na okoliških travnikih se pase kakih petdeset krav, oskrbnika sta vesela vsakega obiskovalca, mogoče je dobiti tudi skuto in sir.
Ob poti naletimo na nekdanjo italijansko kaverno, v kateri je med letoma 1934 in 1952 živel puščavnik Franc Gabršček.
Z dvorišča planšarije se odpre prelep razgled po dolini Tolminke in Spodnjih bohinjskih gora. Le nekaj metrov više, na samem grebenu, pa razgled po gorah v okolici Krna in na drugi strani Soške doline na Matajur.
Pot na planino Sleme nam iz vasi Krn vzame kakšno uro in pol hoda, kar se nam poplača z lepimi razgledi, dan pa polepšajo tudi prijazni oskrbniki.
