Po Sloveniji: davški slapovi

Škofjeloško hribovje tvori nekakšno kulturno in geografsko celoto v porečjih Poljanske in Selške Sore. To je območje Škofjeloškega hribovja, ki svojo najvišjo točke doseže na 1562 metrov visokem Blegošu. Obsežna hribovska pokrajina je naseljena že dobro tisočletje. To je bil nekoč fevd freisinških škofov, ki so iz prenaseljene južne Bavarske v srednjem veku naseljevali kmete po teh prelepih, a nekoliko odmaknjenih hribih.

V tisočletju od naselitve nemško govorečega prebivalstva so glavna naselja zrasla ob obeh rekah, po hribih pa je posejanih veliko samotnih kmetij. Morda taka podoba še najbolj velja za deželo ob potoku Davča, kjer se pod Zalim Logom nad Železniki v slikovito sotesko odcepi cesta in nas gori, doli, naokoli popelje po hribovju.

Precejšen del naše poti se peljemo ob Davči. Na pogled čisto pohleven potok ob močnejših deževjih rad pokaže svojo strahovito moč in je po dolini že nekajkrat povzročil obilo škode. V zatrepu doline pa najdemo slikovite slapove. Tri po številu, enega nad drugim.

Iz Železnikov se torej zapeljemo proti Cerknemu. Pod vasjo Zali Log zavijemo levo in se popeljemo po dolini Davče. Glavni cesti sledimo v smeri za Cerkno kakih 10 kilometrov, potem pa ob večjem križišču ne iščemo več Cerknega, ampak ob smerokazih za slapove nadaljujemo kar naravnost. Spodobna cesta nas popelje mimo gasilskega doma in naprej ob potoku. Tik pred ciljem asfaltno podlago zamenja makadam. Tu moramo parkirati.

Do slapov potrebujemo še 15 minut hoda. S parkirišča nas pot vodi čez mostiček proti spodnjemu slapu, kjer nas pričaka informativna tabla z opisom vseh treh slapov. Ogledamo si jih od spodaj navzgor. Vsak je po svoje poseben. Najnižji pada prek strme stene v obliki pahljače v precej velik tolmun.


Za ogled preostalih dveh pa se moramo vrniti na gozdno cesto. Ob njej se povzpnemo skozi dokaj velik kamnolom, ki je precejšnja rana v okolju. Takoj za njim zapustimo cesto in se spustimo nekaj deset metrov do razgledne točke, s katere se odpre lep razgled na srednji slap, ki v obliki dveh curkov pada kakih 10 metrov v globino.


Vrnemo se na gozdno cesto in po nekaj minutah pridemo še do gornjega slapa. Ta v obliki ozkega curka pada v temačno sotesko. Od tu nas pot popelje do precej oddaljenega Porezna, lahko pa nadaljujemo tudi po številnih poteh po hribovju od ene kmetije do druge. V vsakem primeru si ob obisku slapov naredimo lep izlet.