OTOK LJUBEZNI
Po Sloveniji: Murin otok z ljubezenskim napojem (FOTO)
Beltinska grofica Marija Zichy je med kopanjem na otoku vedno dejala, da se človek vanj preprosto zaljubi.
Odpri galerijo
Brod v Ižakovcih lahko prepelje do 50 oseb. FOTOGRAFIJE: PrimoŽ Hieng
Reka Mura se je v stoletjih poigrala z naravo in v Ižakovcih ustvarila otok, ki so ga domačini poimenovali Otok ljubezni. Znan je po plavajočem mlinu, ki je ena od točk na cesti obnovljivih virov energije, po brodu, ki vsak dan vozi čez reko, bürjaškem muzeju, kulinarični in etnološki ponudbi ter po neizmernih lepotah narave.
Mura izvira v Nizkih Turah v Avstriji in je dolga 444 km. V Dravo se izliva pri Legradu na Hrvaškem. V Sloveniji preide iz alpske reke v nižinsko, za katero je bil nekdaj značilen širok rečni prostor, s številnimi vijugami, stranskimi rokavi, zatoki, prodišči, poplavnimi logi in mrtvicami. Danes je njen večji del speljan v stalno strugo, kljub temu ob njej še vedno najdemo mnoge rastlinske in živalske vrste, ki so drugod zaradi uničujočega vpliva človeka že povsem izginile.
Še pred nekaj desetletji je na Muri delovalo več kot 40 plavajočih mlinov, ki so energijo za mletje pridobivali iz reke in jo prek vodnih koles prenašali na mlevne dele. Ta v Ižakovcih je izdelan leta 1999 po izvirnih načrtih, povzetih po enem od nekdanjih mlinov na Muri, v celoti je iz lesa. Skupaj z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih (kumpih), v njegovih prostorih pa je posebna soba za mlinarja, ki melje ajdovo, pšenično, pirino in koruzno moko.
Med mlinom in brodom je na otoku več hišk: v eni je mogoče kupiti spominek ali se odžejati, v eni počiva brodar, v dveh pa je urejen manjši muzej, posvečen možem in fantom, bürjašem, ki so s preprostim orodjem in snopi šibja stoletja utrjevali bregove, da jim deroče vode niso odnašale obdelovalne zemlje. V bürjaškem muzeju so razstavljeni predmeti in orodja, ki so jih uporabljali bürjaši pri svojem opravilu. Na nekdanje šege in navade se domačini vsako leto avgusta spomnijo ob bürjaških dnevih, ko oživijo tudi mnoge druge tradicionalne dejavnosti – dandanašnji le še folklorne zanimivosti.
Mura velja med ljubitelji narave za nekaj posebnega, mističnega in skoraj eksotičnega. Pravijo, da je taka reka, da se najprej hodi k njej, potlej pa se jo nosi s sabo.
O imenu Otok ljubezni kroži več ljudskih zgodb. Med najbolj priljubljenimi je tista o beltinski grofici Mariji Zichy. Ta je med kopanjem na otoku vedno dejala, da se človek vanj preprosto zaljubi. Otok ljubezni ponuja še eno posebnost, to je ljubezenski napoj, ki pomaga starim in mladim pri uresničitvi njihovih najbolj skritih želja. Vsekakor se mora o učinkih in lepotah kraja prepričati vsak sam. Če smo že pri zaljubljenosti, pa lahko omenimo tudi klop zaljubljencev, ki je namenjena predvsem romantičnim trenutkom v dvoje.
Željko Kozinc v knjigi Lepi izleti vabijo pravi, da Evropska energijska točka št. 12 na otoku ni energijska zaradi številnih zdravilnih energijskih točk na tem koncu (Razkriški kot, Bukovniško jezero, Grad), ampak je ena od evropskih povezovalnih točk obnovljive energije, ki jo tukaj predstavlja vodna sila Mure.
»Sedete lahko med dva mogočna trama na energijsko klop,« pravi Kozinc. »Že počitek vam bo vrnil nekaj energije. Preberete lahko, kje vse so še druge take točke na t. i. prvi mednarodni cesti obnovljivih virov energije, ki teče prek Nemčije in Avstrije. Za zdaj je na Otoku ljubezni edina točka te vrste v Sloveniji.«
Motorista na Otoku ljubezni
Mura izvira v Nizkih Turah v Avstriji in je dolga 444 km. V Dravo se izliva pri Legradu na Hrvaškem. V Sloveniji preide iz alpske reke v nižinsko, za katero je bil nekdaj značilen širok rečni prostor, s številnimi vijugami, stranskimi rokavi, zatoki, prodišči, poplavnimi logi in mrtvicami. Danes je njen večji del speljan v stalno strugo, kljub temu ob njej še vedno najdemo mnoge rastlinske in živalske vrste, ki so drugod zaradi uničujočega vpliva človeka že povsem izginile.
Še pred nekaj desetletji je na Muri delovalo več kot 40 plavajočih mlinov, ki so energijo za mletje pridobivali iz reke in jo prek vodnih koles prenašali na mlevne dele. Ta v Ižakovcih je izdelan leta 1999 po izvirnih načrtih, povzetih po enem od nekdanjih mlinov na Muri, v celoti je iz lesa. Skupaj z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih (kumpih), v njegovih prostorih pa je posebna soba za mlinarja, ki melje ajdovo, pšenično, pirino in koruzno moko.
Na otoku je ena od evropskih povezovalnih točk obnovljive energije in edina v Sloveniji.
Med mlinom in brodom je na otoku več hišk: v eni je mogoče kupiti spominek ali se odžejati, v eni počiva brodar, v dveh pa je urejen manjši muzej, posvečen možem in fantom, bürjašem, ki so s preprostim orodjem in snopi šibja stoletja utrjevali bregove, da jim deroče vode niso odnašale obdelovalne zemlje. V bürjaškem muzeju so razstavljeni predmeti in orodja, ki so jih uporabljali bürjaši pri svojem opravilu. Na nekdanje šege in navade se domačini vsako leto avgusta spomnijo ob bürjaških dnevih, ko oživijo tudi mnoge druge tradicionalne dejavnosti – dandanašnji le še folklorne zanimivosti.
Mura velja med ljubitelji narave za nekaj posebnega, mističnega in skoraj eksotičnega. Pravijo, da je taka reka, da se najprej hodi k njej, potlej pa se jo nosi s sabo.
O imenu Otok ljubezni kroži več ljudskih zgodb. Med najbolj priljubljenimi je tista o beltinski grofici Mariji Zichy. Ta je med kopanjem na otoku vedno dejala, da se človek vanj preprosto zaljubi. Otok ljubezni ponuja še eno posebnost, to je ljubezenski napoj, ki pomaga starim in mladim pri uresničitvi njihovih najbolj skritih želja. Vsekakor se mora o učinkih in lepotah kraja prepričati vsak sam. Če smo že pri zaljubljenosti, pa lahko omenimo tudi klop zaljubljencev, ki je namenjena predvsem romantičnim trenutkom v dvoje.
Starim in mladim pomaga pri uresničitvi njihovih najbolj skritih želja.
Željko Kozinc v knjigi Lepi izleti vabijo pravi, da Evropska energijska točka št. 12 na otoku ni energijska zaradi številnih zdravilnih energijskih točk na tem koncu (Razkriški kot, Bukovniško jezero, Grad), ampak je ena od evropskih povezovalnih točk obnovljive energije, ki jo tukaj predstavlja vodna sila Mure.
Mlin na Muri
»Sedete lahko med dva mogočna trama na energijsko klop,« pravi Kozinc. »Že počitek vam bo vrnil nekaj energije. Preberete lahko, kje vse so še druge take točke na t. i. prvi mednarodni cesti obnovljivih virov energije, ki teče prek Nemčije in Avstrije. Za zdaj je na Otoku ljubezni edina točka te vrste v Sloveniji.«
