DOLINA VRATA
Po Sloveniji: skozi Vrata do slapov in naprej (FOTO)
Ledeniška dolina ni zanimiva le kot izhodišče za vzpon na Triglav ali zaradi Peričnika; sprehod po njenih pobočjih nam razkrije dolino kot posledico delovanja mogočnih sil.
Odpri galerijo
Peričnikov tolmun
Napočilo je poletje in kar naenkrat so po dolgi in zasneženi zimi vse poti v visokogorje odprte. Dolina Vrata je prav gotovo ena izmed tistih, ki pritegne največ obiskovalcev. Tudi zaradi dejstva, da je to najbolj običajno izhodišče za vzpon na Triglav in okoliške vrhove.
Precej manj znano pa je, da je dolina Vrata skupaj s sosednjima Krmo in Kotom klasični primer ledeniške doline. V času ledenih dob so se vsi trije ledeniki združili v ledenik, ki je tekel po dolini Save Dolinke, se pri Bledu združil s tistim, ki je prihajal prek Komarče iz doline Triglavskih jezer, in nato tekel po celotni dolini Save Bohinjke. Tako združen se je končal šele v Radovljici, kjer je pustil svoje zadnje nanose.
Sila ledu je nepredstavljiva. Ledene gmote so rušile vse pred sabo in preoblikovale podobe vseh naštetih dolin. Te so dobile značilno podobo črke U. Dno dolin je razmeroma ravno, pobočja pa so izredno strma in njihov naklon se začne uravnavati šele nad točko, do katere so nekdaj segale ledene gmote. Prav takšno podobo ima dolina Vrata. Tamkajšnja pobočja so danes del narodnega parka in v celoti porasla z gozdom. Ta skriva značilnosti pokrajine pred našimi očmi. Tudi dejstvo, da se je na pobočjih doline Vrata oblikovala čisto prava polica, ki se vleče več kilometrov po dolini.
Vode, ki se zbirajo pod ostenji Martuljške skupine, se tako zlagoma zlivajo proti dnu doline. Vse do točke, ko se je oblikovala polica. Tu pa izgube tla pod nogami in se v obliki slapov zlivajo prek police. V največji meri so to vode potoka Peričnik. Sredi doline ob cesti stoji planinski dom in le nekaj metrov od parkirišča se odpre lep pogled na slap Spodnji Peričnik, ki ima kar 52 metrov višine. Omogoča nam redko priložnost, da se sprehodimo okoli njegovega curka, saj pada prek previsne brečaste stene.
Precej manj znano pa je, da ima le 10 minut sprehoda naprej ob potoku navzgor Spodnji Peričnik svojega manjšega brata, in sicer 16 metrov visok slap Zgornji Peričnik. Ta je prava kopija svojega večjega brata.
Večina obiskovalcev se s tem zadovolji. Vendar pa nam pozorno oko razkrije, da po pobočjih doline pod previsno steno vse tja do Mojstrane teče nemarkirana stezica. Ta nam pokaže dolino Vrat nekoliko drugače. Prek kamnite police se druga za drugo izlivajo vode številnih manjših potokov, ki tvorijo prave zavese padajočih kapljic. Prava paša za oči.
Za slapom
Precej manj znano pa je, da je dolina Vrata skupaj s sosednjima Krmo in Kotom klasični primer ledeniške doline. V času ledenih dob so se vsi trije ledeniki združili v ledenik, ki je tekel po dolini Save Dolinke, se pri Bledu združil s tistim, ki je prihajal prek Komarče iz doline Triglavskih jezer, in nato tekel po celotni dolini Save Bohinjke. Tako združen se je končal šele v Radovljici, kjer je pustil svoje zadnje nanose.
Sila ledu je nepredstavljiva. Ledene gmote so rušile vse pred sabo in preoblikovale podobe vseh naštetih dolin. Te so dobile značilno podobo črke U. Dno dolin je razmeroma ravno, pobočja pa so izredno strma in njihov naklon se začne uravnavati šele nad točko, do katere so nekdaj segale ledene gmote. Prav takšno podobo ima dolina Vrata. Tamkajšnja pobočja so danes del narodnega parka in v celoti porasla z gozdom. Ta skriva značilnosti pokrajine pred našimi očmi. Tudi dejstvo, da se je na pobočjih doline Vrata oblikovala čisto prava polica, ki se vleče več kilometrov po dolini.
Gozd našim očem zakriva značilnosti pokrajine.
Vode, ki se zbirajo pod ostenji Martuljške skupine, se tako zlagoma zlivajo proti dnu doline. Vse do točke, ko se je oblikovala polica. Tu pa izgube tla pod nogami in se v obliki slapov zlivajo prek police. V največji meri so to vode potoka Peričnik. Sredi doline ob cesti stoji planinski dom in le nekaj metrov od parkirišča se odpre lep pogled na slap Spodnji Peričnik, ki ima kar 52 metrov višine. Omogoča nam redko priložnost, da se sprehodimo okoli njegovega curka, saj pada prek previsne brečaste stene.
Precej manj znano pa je, da ima le 10 minut sprehoda naprej ob potoku navzgor Spodnji Peričnik svojega manjšega brata, in sicer 16 metrov visok slap Zgornji Peričnik. Ta je prava kopija svojega večjega brata.
Ledeniške doline so dobile značilno podobo črke U.
Večina obiskovalcev se s tem zadovolji. Vendar pa nam pozorno oko razkrije, da po pobočjih doline pod previsno steno vse tja do Mojstrane teče nemarkirana stezica. Ta nam pokaže dolino Vrat nekoliko drugače. Prek kamnite police se druga za drugo izlivajo vode številnih manjših potokov, ki tvorijo prave zavese padajočih kapljic. Prava paša za oči.
