STARI GRAD NAD OTOČCEM
Po učni gozdni poti okoli starodavnega gradu
Stari grad nad Otočcem je eden najstarejših v Sloveniji, čeprav je bil med vojno požgan, danes spet sije v nekdanji podobi; po legendi je na posesti še danes skrit zaklad.
Odpri galerijo
Učna pot je opremljena z informativnimi tablami. FOTOGRAFIJI: Janez Mihovec
Ob pogledu na pobočja Trške gore nas pritegne mogočna grajska stavba. To je Stari grad (Altenburg), že ime pa namigne, da gre za enega najstarejših slovenskih gradov. Čeprav je v pisnih virih prvič omenjen šele leta 1300, segajo njegovi začetki v 9. stoletje, ko je bil najbolj vzhodna izpostava oglejskih škofov.
V stoletjih so ga nenehno dograjevali in je sčasoma zrasel v eno najmogočnejših grajskih stavb pri nas. Tudi zato, ker stoji ob eni najpomembnejših prometnic in je bil v 15. in 16. stoletju nenehno na udaru Turkov, ki so ga večkrat poskušali zavzeti, a vselej neuspešno. Lastniki so se dobro odrezali v bojih, predvsem vitez Erazem, o katerem kroži vrsta legend. Bil naj bi tako postaven, da mu en konj ni bil dovolj in je jezdil kar dva hkrati. V spopadih si je pridobil bogat vojni plen in po legendi sta še danes na posestvu zakopana zlata zaklada, prvi pod gradom v dolini potoka Lešnica, drugi v kleti.
Zadnji pomembni lastniki so bili plemiška družina Margheri de Commadona, ki pa je 1931. izumrla in tedaj je grad prešel v roke novomeških menihov. Ti so želeli mogočno zgradbo uporabiti kot ubožnico, a jim je načrte prekrižala vojna, ki je opustošila tudi Dolenjsko. Temu se ni mogel ogniti niti Stari grad. Stoletja nepremagljiv in skoraj nedotaknjen je bil 1944. požgan. Vseeno pa ga spremlja tudi nekaj sreče, saj je danes njegov lastnik novomeška farmacevtska družba Krka, ki je del sredstev namenila za obnovo gradu. Stari grad je kot protokolarni objekt spet zasijal v nekdanji mogočni podobi.
Zapeljimo se z Otočca pod avtocesto do doline potoka Lešnica. Na križišču stoji informativna tabla, ki označuje začetek naše gozdne poti. Po vinogradih in gozdovih Trške gore je namreč speljana naravoslovna gozdna učna pot. Od izhodišča potrebujemo slabe pol ure hoda, potem pa nas pot mimo informativnih tabel popelje še po gozdovih okoli gradu. In vsekakor se splača pogledati. Kajti čeprav je malo verjetno, da naletite na legendarni skriti zaklad, bo vsakdo užival v razgledu na dolino reke Krke, številne vinorodne griče v okolici in gozdove dolenjskega podeželja.
Začetki mogočnega objekta segajo v 9. stoletje.
Zadnji pomembni lastniki so bili plemiška družina Margheri de Commadona, ki pa je 1931. izumrla in tedaj je grad prešel v roke novomeških menihov. Ti so želeli mogočno zgradbo uporabiti kot ubožnico, a jim je načrte prekrižala vojna, ki je opustošila tudi Dolenjsko. Temu se ni mogel ogniti niti Stari grad. Stoletja nepremagljiv in skoraj nedotaknjen je bil 1944. požgan. Vseeno pa ga spremlja tudi nekaj sreče, saj je danes njegov lastnik novomeška farmacevtska družba Krka, ki je del sredstev namenila za obnovo gradu. Stari grad je kot protokolarni objekt spet zasijal v nekdanji mogočni podobi.
Pol ure vam bo vzela hoja od izhodišča učne poti.
Zapeljimo se z Otočca pod avtocesto do doline potoka Lešnica. Na križišču stoji informativna tabla, ki označuje začetek naše gozdne poti. Po vinogradih in gozdovih Trške gore je namreč speljana naravoslovna gozdna učna pot. Od izhodišča potrebujemo slabe pol ure hoda, potem pa nas pot mimo informativnih tabel popelje še po gozdovih okoli gradu. In vsekakor se splača pogledati. Kajti čeprav je malo verjetno, da naletite na legendarni skriti zaklad, bo vsakdo užival v razgledu na dolino reke Krke, številne vinorodne griče v okolici in gozdove dolenjskega podeželja.
