CERKNIŠKO JEZERO
Po učni poti v spremstvu Valvasorja
Letos je Cerkniško jezero obiskalo rekordno število ljudi, kar 300 odstotkov več kot lani. Pravkar odprli Drvošec, pravljično pot izjemnih razgledov.
Odpri galerijo
Cerkniško jezero doživlja izjemen preporod, za kar je zaslužna ekipa sodelavcev Notranjskega parka z direktorjem Matevžem Podjedom na čelu, seveda ob sodelovanju občine Cerknica in drugih. Minuli petek so predstavili kar več novosti, ki so jih ob jezeru pokazali tudi ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.
»Naša pravljična pot izjemnih razgledov na Cerkniško jezero, Učna pot Drvošec, je narejena,« so zapisali v povabilu na ogled poti, ki sprehajalca vodi ob presihajočem Cerkniškem jezeru, nato pa se sredi neokrnjene narave rahlo dvigne nad ta kraški fenomen. Ima tri opazovalnice za ptice, izvirne stebre s poučnimi informacijami ter interaktivne skulpture najbolj značilnih prebivalcev tamkajšnjih gozdov.
Nastanek poti sta omogočila projekta LIFE Stržen in Kras.Re.Vita, za njen obstoj pa so zaslužni številni ustvarjalni, požrtvovalni, delavni ljudje, ki so prepoznali pomen naravovarstva v tem edinstvenem delu Slovenije, ki gre s pravim pristopom lahko z roko v roki s turizmom, razvojem in dolgoročno didaktično vrednostjo.
Učna pot Drvošec poteka od požiralnikov Rešeto in se konča dobrih 500 metrov pred mostom pred vasjo Otok. Večinoma poteka skozi gozd in je s 3,7 kilometra v eno smer primerna za vsakogar, ki ima le pravo obutev. Označena je z znakom ptice bobnarice, ki ji lahko sledite na stebriščih vzdolž celotne poti. Na jezeru so doslej opazili več kot 270 različnih vrst ptic. Po ocenah ornitologov takšnih pogledov ni nikjer drugje v Sloveniji.
Na občini Cerknica in v Notranjskem regijskem parku se želijo uvrstiti na seznam globalno prepoznavnih naravnih parkov, je povedal Matjaž Podjed: »Nazaj tja, kamor ga je že ponesla Valvasorjeva Slava. To je park brez gneče, z nedotaknjeno naravo, kjer ustvarjalni domačini butični turizem z delom uvrščajo med ključne gospodarske panoge v regiji. Da delamo v pravo smer, kaže letošnji rekordni obisk, za 300 odstotkov večji kot lani, ki je resda delno posledica letošnje epidemije. Nas pa izjemno veseli, da imamo bistveno več domačih gostov. To pomeni, da smo Slovenci prepoznali Notranjsko kot destinacijo, kakršno želimo predstaviti: varno, naravno trajnostno.«
Minister Vizjak je dejal, da so aktivnosti ministrstva za okolje in prostor usmerjene na eni strani v uravnotežen razvoj, na drugi pa v ohranjanje narave: »Projekt poti Drvošec je odličen primer takšnega sožitja. To pomeni, da lahko razvijamo našo družbo in našo krajino, ob hkratnem varovanju občutljivih delov naravnih vrednot, kakršno je prav gotovo Cerkniško jezero z okolico.«
Cerkniški župan Marko Rupar je dejal, da je odprtje poti Drvošec velik korak naprej k turizmu Cerkniškega jezera in okolice, kjer se povezujejo kultura, narava in turizem: »To povezovanje prinaša pravilne rezultate. To je korak, ki smo ga dolgo čakali. Naslednji je dokončanje interpretacijskega centra v Dolenjem Jezeru, ki ga financiramo neposredno iz občinskega proračuna, Notranjski park pa ga bo opremil z ustreznimi napravami. Čaka nas še ureditev prometa, saj moramo preprečiti divje vožnje po parku in jezeru. To bo trd oreh. Žal je tako, da prav vse ne more biti dovoljeno. Nismo pristaši navala na Cerkniško jezero, ampak v zadnjem času ga žal občutimo, vendar sem prepričan, da bomo tudi zato našli določene amortizerje in se bomo temu uspešno uprli.«
Matevž Podjed je predstavil še preostale novosti v parku: »V teh dneh končujemo desetmetrski razgledni stolp in na Gorenjem Jezeru še eno opazovalnico. Čaka nas izgradnja še ene mobilne opazovalnice za ptice, ki bo bolj namenjena znanstvenemu delu. Z občinskim vodstvom smo sklenili, da je prašenja ceste in vsesplošnega prometa po jezeru dovolj. To elitno razgledno cesto želimo tlakovati, preplastiti in ustvariti avenijo, ki bo za promet urejena in rezervirana samo za tiste, ki jo potrebujejo za delo v gozdovih, košnjo, pot do doma na Otoku ter za pešce, kolesarje in družine, ki bodo uživali v najlepšem sprehajališču v državi. Podobne ukrepe načrtujemo tudi v Rakovem Škocjanu.«
»Naša pravljična pot izjemnih razgledov na Cerkniško jezero, Učna pot Drvošec, je narejena,« so zapisali v povabilu na ogled poti, ki sprehajalca vodi ob presihajočem Cerkniškem jezeru, nato pa se sredi neokrnjene narave rahlo dvigne nad ta kraški fenomen. Ima tri opazovalnice za ptice, izvirne stebre s poučnimi informacijami ter interaktivne skulpture najbolj značilnih prebivalcev tamkajšnjih gozdov.
Nastanek poti sta omogočila projekta LIFE Stržen in Kras.Re.Vita, za njen obstoj pa so zaslužni številni ustvarjalni, požrtvovalni, delavni ljudje, ki so prepoznali pomen naravovarstva v tem edinstvenem delu Slovenije, ki gre s pravim pristopom lahko z roko v roki s turizmom, razvojem in dolgoročno didaktično vrednostjo.
Učna pot Drvošec poteka od požiralnikov Rešeto in se konča dobrih 500 metrov pred mostom pred vasjo Otok. Večinoma poteka skozi gozd in je s 3,7 kilometra v eno smer primerna za vsakogar, ki ima le pravo obutev. Označena je z znakom ptice bobnarice, ki ji lahko sledite na stebriščih vzdolž celotne poti. Na jezeru so doslej opazili več kot 270 različnih vrst ptic. Po ocenah ornitologov takšnih pogledov ni nikjer drugje v Sloveniji.
Vse več domačih gostov
Na občini Cerknica in v Notranjskem regijskem parku se želijo uvrstiti na seznam globalno prepoznavnih naravnih parkov, je povedal Matjaž Podjed: »Nazaj tja, kamor ga je že ponesla Valvasorjeva Slava. To je park brez gneče, z nedotaknjeno naravo, kjer ustvarjalni domačini butični turizem z delom uvrščajo med ključne gospodarske panoge v regiji. Da delamo v pravo smer, kaže letošnji rekordni obisk, za 300 odstotkov večji kot lani, ki je resda delno posledica letošnje epidemije. Nas pa izjemno veseli, da imamo bistveno več domačih gostov. To pomeni, da smo Slovenci prepoznali Notranjsko kot destinacijo, kakršno želimo predstaviti: varno, naravno trajnostno.«
Minister Vizjak je dejal, da so aktivnosti ministrstva za okolje in prostor usmerjene na eni strani v uravnotežen razvoj, na drugi pa v ohranjanje narave: »Projekt poti Drvošec je odličen primer takšnega sožitja. To pomeni, da lahko razvijamo našo družbo in našo krajino, ob hkratnem varovanju občutljivih delov naravnih vrednot, kakršno je prav gotovo Cerkniško jezero z okolico.«
Konec bo divjih voženj
Cerkniški župan Marko Rupar je dejal, da je odprtje poti Drvošec velik korak naprej k turizmu Cerkniškega jezera in okolice, kjer se povezujejo kultura, narava in turizem: »To povezovanje prinaša pravilne rezultate. To je korak, ki smo ga dolgo čakali. Naslednji je dokončanje interpretacijskega centra v Dolenjem Jezeru, ki ga financiramo neposredno iz občinskega proračuna, Notranjski park pa ga bo opremil z ustreznimi napravami. Čaka nas še ureditev prometa, saj moramo preprečiti divje vožnje po parku in jezeru. To bo trd oreh. Žal je tako, da prav vse ne more biti dovoljeno. Nismo pristaši navala na Cerkniško jezero, ampak v zadnjem času ga žal občutimo, vendar sem prepričan, da bomo tudi zato našli določene amortizerje in se bomo temu uspešno uprli.«
Obiskovalce po poti Drvošec spremljajo citati Janeza Vajkarda Valvasorja. Bil je prvi, ki je obsežno pisal o Cerkniškem jezeru. Gre za besedila, objavljena v Slavi vojvodine Kranjske konec 17. stoletja. Zaradi svojih raziskav Cerkniškega jezera je bil polihistor sprejet v Britansko kraljevo znanstveno akademijo.
Matevž Podjed je predstavil še preostale novosti v parku: »V teh dneh končujemo desetmetrski razgledni stolp in na Gorenjem Jezeru še eno opazovalnico. Čaka nas izgradnja še ene mobilne opazovalnice za ptice, ki bo bolj namenjena znanstvenemu delu. Z občinskim vodstvom smo sklenili, da je prašenja ceste in vsesplošnega prometa po jezeru dovolj. To elitno razgledno cesto želimo tlakovati, preplastiti in ustvariti avenijo, ki bo za promet urejena in rezervirana samo za tiste, ki jo potrebujejo za delo v gozdovih, košnjo, pot do doma na Otoku ter za pešce, kolesarje in družine, ki bodo uživali v najlepšem sprehajališču v državi. Podobne ukrepe načrtujemo tudi v Rakovem Škocjanu.«