Po vsaki uporabi jih obrišemo

Smučarski navdušenci, ki ne živijo v regiji z obilico snega ter smučarskih površin, že komaj čakajo, da se sprostijo kateri od ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa in se bodo lahko pognali po belih strminah. A preden to lahko varno storimo, je treba opremo, ki je med toplejšimi meseci počivala, preveriti, očistiti in obnoviti. Največ dela bo seveda s smučmi, ki smo jih, preden smo jih pospravili k počitku, zaščitili s premazom iz voska. Tako bi vsaj moralo biti, da bi preprečili oksidacijo in poškodbe na spodnji strani smuči. Ta premaz je treba pred novo sezono odstraniti ter jih namazati na novo. Mnogo začetnikov se voskanju upira, češ da bodo tako prehitre, a ni tako. Vse, kar z voskanjem dosežemo, je, da smuči bolje drsijo po podlagi, z manj upora pa je tudi smuka lažja, bolj prijetna in bolj varna. Strokovnjaki tako svetujejo, da pred začetkom sezone z voskom ne skoparimo. Ko bo smučanja za to zimo konec, pa ne smemo pozabiti na novo plast, nato je smuči najbolje spraviti v hladen in suh prostor.
Preden se zapodimo po belih strminah, je treba smuči, robnike nabrusiti. Tako bomo odstranili morebitne odrgnine in druge poškodbe, zaradi katerih bi se lahko med vožnjo zataknile, posledica pa je neredko padec. Če lahko vosek nanesemo sami, pa se brušenja nikar ne lotimo, če tega ne obvladamo, saj lahko naredimo več škode kot koristi, kar nas bo drago stalo. Po vsaki smuki smuči do suhega obrišemo z brisačo ali vpojno krpo. S to preprosto gesto jim bomo podaljšali življenjsko dobo in preprečili morebitno rjavenje ali korozijo.

Pozabiti ne smemo niti na smučarske čevlje. Iz njih vzamemo podlogo in se prepričamo, da se niso v čevljih med sezonama naselili pajki ali druge žuželke. Dobro jo je tudi prezračiti, nato jo čim bolj poravnamo in čevelj zapremo, da bo vse skupaj obdržalo obliko. Smučarske čevlje tudi shranjujemo zaprte, enako kot smuči, v hladnem in suhem prostoru.



Na udaru so med smučanjem seveda tudi smučarska oblačila, ki se med sedenjem na vlečnicah in sedežnicah ter med padci hitro umažejo. Ker so zaščitena z vodoodpornim premazom, jih ni priporočljivo prepogosto prati. Če smo jih oblekli le nekajkrat in na njih ni hujših madežev, bo dovolj ob koncu sezone, pa še takrat je treba previdno izbrati detergent in pralni cikel. Vodoodporna oblačila vedno pred pranjem obrnemo tako, da je notranja stran zunaj, ter jih operemo v hladni vodi, primeren bo tudi cikel za občutljivo perilo. Raje kot tekoči imajo detergent v prahu, a po pralnem ciklu jih za vsak primer še enkrat speremo, da se zagotovo znebimo vseh ostankov detergenta. Vodoodporna oblačila lahko sušimo v sušilnem stroju (ali je to dovoljeno, bo zapisano na etiketi oblačila), a na najnižji temperaturi. Vse to velja za tista, pri katerih vodoodporni sloj ni poškodovan, če vode ne odbijajo več tako dobro kot na začetku, pa jih namesto v hladni operemo v toplejši (kljub temu ne na več kot 30 stopinjah Celzija), nato pa še vlažne poškropimo z vodoodpornim razpršilom ter jih posušimo v sušilnem stroju.