LENIVCI
Počasno življenje
Lenivci ga večino preživijo na drevesu v visečem položaju z glavo navzdol
Odpri galerijo
Vedno nasmejan in vedno zaspan FOTO: Harry Collins/Getty Images
Dame in gospodje, predstavljamo najbolj leno žival na svetu: lenivca. Ne, ne bomo govorili o tistih, ki vse dni sedijo pred televizorjem, ampak o živali, ki večino življenja srečna preživi v krošnjah dreves. Ime jim ustreza, saj so bolj ko ne počasna bitja: na drevesih se premikajo počasi, še počasnejši so na tleh – za en kilometer poti potrebujejo kar štiri ure. Znajo plavati, če se jim ljubi, bi lahko zapisali, včasih se prepustijo toku, najraje plavajo hrbtno, v vodi so trikrat hitrejši kot na tleh.
Triprsti lenivec ima majhno glavo, ki jo lahko obrne za 270 stopinj, majhni uhlji so skriti med dlako. Ima zaspane očke in nenehni nasmešek na obrazu. Dvoprsti in triprsti lenivci imajo nizko telesno temperaturo, od 30 do 34 °C, to jim ohranja energijo. Spijo podobno dolgo kot ljudje, od osem do devet ur, tisti v ujetništvu pa lahko prespijo tudi 20 ur v dnevu.
Kot rečeno, živi na drevesu, navadno z glavo navzdol, na veji visi obešen na svoje dolge roke in noge, oprime se jo z dolgimi kremplji. Včasih se oprime svoje roke in – bum, pade z veje, žal pogostokrat v smrt. Samice tudi kotijo na drevesu, vedno le po enega mladiča, ki se takoj po rojstvu oprime matere, ta pa ga na svojem hrbtu še dolgo prenaša; mladiči sesajo le mesec dni, listje pa lahko začnejo jesti že prej.
Z drevesa spleza vsakih 8 do 10 dni, da opravi potrebo, obrok namreč prebavlja tudi teden dni. Je predvsem listje ter mlade poganjke, plodove, cvetje. Ker ves čas visi z veje, mu celo dlaka raste v nasprotni smeri, in sicer s trebuha proti hrbtu; njegov kožuh je zelenkaste barve zaradi majhnih alg, ki se nabirajo v krznu, zato se lahko super skrije v zeleno krošnjo.
Triprsti lenivec živi na območjih od Hondurasa do severne Brazilije, v Paragvaju in na severu Argentine, dvoprsti lenivec pa od Venezuele do Gvajane in na severnem delu Brazilije.
Kožuh je zelenkaste barve zaradi majhnih alg, ki se nabirajo v krznu.
Triprsti lenivec ima majhno glavo, ki jo lahko obrne za 270 stopinj, majhni uhlji so skriti med dlako. Ima zaspane očke in nenehni nasmešek na obrazu. Dvoprsti in triprsti lenivci imajo nizko telesno temperaturo, od 30 do 34 °C, to jim ohranja energijo. Spijo podobno dolgo kot ljudje, od osem do devet ur, tisti v ujetništvu pa lahko prespijo tudi 20 ur v dnevu.
Kot rečeno, živi na drevesu, navadno z glavo navzdol, na veji visi obešen na svoje dolge roke in noge, oprime se jo z dolgimi kremplji. Včasih se oprime svoje roke in – bum, pade z veje, žal pogostokrat v smrt. Samice tudi kotijo na drevesu, vedno le po enega mladiča, ki se takoj po rojstvu oprime matere, ta pa ga na svojem hrbtu še dolgo prenaša; mladiči sesajo le mesec dni, listje pa lahko začnejo jesti že prej.
Z drevesa spleza vsakih 8 do 10 dni, da opravi potrebo, obrok namreč prebavlja tudi teden dni. Je predvsem listje ter mlade poganjke, plodove, cvetje. Ker ves čas visi z veje, mu celo dlaka raste v nasprotni smeri, in sicer s trebuha proti hrbtu; njegov kožuh je zelenkaste barve zaradi majhnih alg, ki se nabirajo v krznu, zato se lahko super skrije v zeleno krošnjo.
Triprsti lenivec živi na območjih od Hondurasa do severne Brazilije, v Paragvaju in na severu Argentine, dvoprsti lenivec pa od Venezuele do Gvajane in na severnem delu Brazilije.
